Raziskava o tem, kako smo se v tem letu odzivali na epidemijo in z njo povezane ukrepe,  je pokazala, da smo trenutno zelo zaskrbljeni in črnogledi glede razvoja epidemije, odstotek zaskrbljenih je na isti ravni kot ob začetku epidemije.

Prvi sveženj ukrepov je bil sprejet precej pozitivno, saj je polovica vprašanih ukrepe za gospodarstvo ocenila kot bolj ustrezne. V času sedmega paketa ukrepov za blažitev socialnih in gospodarskih posledic epidemije, je podpora precej nižja. Trenutno ukrepe kot bolj ustrezne ocenjuje 12 odstotkov vprašanih.

Če smo bili na začetku epidemije glede dogodkov v zvezi s širjenjem koronavirusa precej črnogledi, se je sčasoma ta percepcija začela pomikati v bolj pozitivno smer. "Aprila se je situacija popolnoma obrnila. Delež teh, ki so ocenjevali, da gredo stvari v zvezi s korornavirusom na bolje, je dosegel 96. Opazno je padel tudi delež zaskrbljenih," so zapisali pri Valiconu in dodali, da se je takrat ta "zaskrbljenost preusmerila od skrbi za družino, k skrbi za gospodarstvo." Maja je delež zaskrbljenih za gospodarstvo narasel na 70 odstotkov, vendar je bil na drugi strani najnižji delež anketirancev, ki so izrazili strah pred dolgotrajnostjo položaja.

Foto: Valicon

Optimizem ni trajal dolgo

Z odpiranjem javnega življenja je znova zavladal optimizem, vendar smo se kar hitro začeli zavedati, da bo virus postal del nove resničnosti S prihodom toplejših mesecev, odpiranjem javnega življenja in glede na dobro epidemiološko sliko, so zabeležili tudi izboljšanje osebnega počutja. Po precejšnjem optimizmu v tem času, se je s ponovno rastjo okužb kmalu spet vse spremenilo in julija smo znova postali zaskrbljeni. 

Prišla je jesen....

Prišla je jesen in postali smo vse bolj zaskrbljeni in vedno bolj nezadovoljni z ukrepi. Septembra so tako zabeležili najvišji delež, kar 68 odstotkov takih, ki so menili, da gredo stvari v zvezi s koronavirusom na slabše. Kljub temu se pesimizem glede razvoja dogodkov očitno (še) ni odrazil v večji previdnosti pri potrošnji, saj je  pet odstotkov vprašanih odgovorilo, da trošijo več kot pred pol leta.

Najslabše počutje novembra

Foto: Profimedia rešilec reševalno vozilo urgenca UKC Ljubljana nujna vožnja S slabšanjem epidemioloških razmer se je pesimizem samo še večal, več je bilo tistih, ki so ocenili, da je njihova finančna situacija slabša kot pred pol leta. "Skladno z ostalimi kazalniki doživljanja razmer, se je poslabšalo tudi osebno počutje. Novembra smo tako zabeležili najvišji delež anketiranih, ki so situacijo ocenili kot neprijetno, utrujajočo, k čemur je nedvomno pripomogla tudi dolgotrajnost situacije in visoko število okužb, ki se ne zmanjšuje."  .

Tako zaključujemo leto

Ob koncu leta je zaupanje v vlado slabo, ljudje so v glavnem nezadovoljni z njenimi ukrepi. Kot prestroge je decembra ukrepe za zajezitev širjenja virusa ocenila več kot polovica prebivalcev, kar je bilo sploh prvič, da je ta delež presegel polovico vprašanih.

"Leto zaključujemo s precej slabim osebnim počutjem in obenem najvišjim deležem takih, ki situacijo opisujejo kot kritično, na trenutke kaotično. Kot kaže prazniki in začasna praznična sprostitev ukrepov, nista prav dosti pripomogla k izboljšanju razpoloženja javnosti, glede na zadnje rezultate raziskave pa v novo leto stopamo ne preveč optimistični, zaskrbljeni in nezadovoljni z družbeno situacijo," še ugotavljajo ankete. 

dezurni@zurnal24.si