Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKS) še ne vedo, koliko denarja bodo po rebalansu namenili visokošolskim zavodom s koncesijo.

Pravijo namreč, da morajo zdaj, ko je sprejet rebalans proračuna, najprej narediti izračun. Koliko bodo izgubili javni visokošolski zavodi, je medtem že nekaj časa jasno.

Gobe po državnem dežju

Od leta 2004 je bilo ustanovljenih 32 visokošolskih zavodov, med njimi le eden javni. Med novoustanovljenimi zasebnimi zavodi jih je koncesijo pridobila tretjina.

Poleg teh novih koncesionarjev imajo državna sredstva le še trije starejši zavodi: Gea College, Fakulteta za državne in evropske študije in Univerza v Novi Gorici.

Država lahko zasebnikom nameni največ štiri odstotke vsote, ki jo vsako leto podeli javnim univerzam. Lani so zadnje dobile 247 milijonov evrov.

Šolnin ne smejo računati

"Sedanji način financiranja je skregan z logiko javnega in zasebnega sektorja. Zasebni sektor se povsod po svetu financira pretežno iz zasebnih virov," je prepričan rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik.

Opozarja, da bi se morala javna sredstva tudi pri zasebnikih porabljati enako kot v javnih ustanovah, "torej po plačnih razredih in s prepovedjo avtorskih honorarjev ter podjemnih razmerij, kadar to ni dovoljeno v javnih šolah".

Na MIZKS sicer zagotavljajo, da zasebniki s koncesijami na dodiplomski ravni študentom ne smejo zaračunavati še šolnin.