"Seveda smo zadovoljni, to je bil naš cilj zadnjih deset let," registracijo porekla kraškega medu v EU komentira Ivan Atelšek, predsednik Čebelarskega društva Sežana.

Evropska komisija je uradno registrirala zaščiteno označbo porekla za kraški med, ki se je tako pridružil kočevskemu gozdnemu medu, ekstra deviškemu oljčnemu olju slovenske Istre, siru tolminc ter nanoškemu in bovškemu siru. Gre za živila z lastnostmi, ki so izključno ali bistveno posledica geografskega okolja ter njegovih naravnih in človeških dejavnikov. Tako se zaščitijo izdelki, pri katerih vsi postopki pridelave in predelave potekajo znotraj določenega geografskega območja. 

Največ pokupimo Slovenci

V društvu blagovno znamko kraškega medu tržijo sedmo leto, v skupini je 25 proizvajalcev od skupno 106 čebelarjev v društvu. "Pri registraciji gre bolj za priznanje našemu trudu, večjih sprememb pa ne pričakujem, skakali od veselja ne bomo," pravi Atelšek, ki večje prodaje zaradi registracije ne pričakuje. Izdelek se sicer troši doma, pojasnjuje, turisti pa ga največ pokupijo na večjih turističnih točkah.

Kakšna bo letina?

"V primerjavi z lansko slabo letino letos kaže bolje, v društvu pričakujemo skupno več kot 120 ton medu, od tega okoli 30 ton blagovne znamke kraški med. Lani ga je bilo veliko manj, le 17 ton in pol. Zmanjkovalo ga je že konec februarja, aprila pa ni bilo več niti kapljice," še pravi Atelšek.

Skupno je z označbami kakovosti EU (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zaščitena tradicionalna posebnost) zdaj zaščitenih 17 kmetijskih proizvodov iz Slovenije.