Dva meseca po tem, ko je vladna koalicija izglasovala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki se bo preneslo na ZZZS, se bo jutri v državnem zboru začela prva obravnava predloga zakona, ki bi Vzajemno, največjo zdravstveno zavarovalnico, preoblikoval v delniško družbo. 

Po zadnjih podatkih Vzajemna dopolnilno zavarovanje izvaja za 758.000 oseb, kar je približno toliko kot ostali dve zavarovalnici, Triglav zdravje in Generali, skupaj.

Zakon predvideva, da bi delničarji postali dosedanji zavarovanci, čemur pa pri Vzajemni nasprotujejo. Zavarovanci bi dobili ali delnice Vzajemne ali denarno nadomestilo, če bi bila vrednost njihovega deleža nižja od 70 evrov. Zavarovanci bi na skupščini izvolili nove nadzornike.

Medtem, ko v Svobodi in Levici zakon podpirajo, pa po neuradnih informacijah portala Necenzurirano  predloga ministrstva za finance ne podpirajo Socialni demokrati (SD). Pri jutrišnjem prvem branju zakona naj bi se vzdržali. 

Vzajemna preoblikovanju nasprotuje

Sindikat in Svet delavcev Vzajemne sta predsednika predsednika vlade Republike Slovenije Roberta Goloba pozvala, da predlog zakona  statusnem preoblikovanju Vzajemne umakne iz parlamentarne obravnave. "Predlog neposredno ogroža obstoj Vzajemne in delovnih mest vseh zaposlenih, saj sočasno s prenehanjem izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v dosedanji obliki, zaradi česar se bo za več kot 90 odstotkov zmanjšalo poslovanje družbe, zahteva statusno preoblikovanje iz družbe za vzajemna zavarovanja v delniško družbo, hkrati pa tudi vračilo ustanovitvenega kapitala Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, čeprav ta do njega ni upravičen," pravijo pri Vzajemni.

Ogroženih še 300 delovnih mest  

Zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo do konca letošnjega leta delo izgubilo 65 zaposlenih. "Sprejem predloga zakona bi pomenil neposredno grožnjo še za preostalih 300 zaposlenih, saj bi Vzajemna ob izgubi 93 odstotkov prometa z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter hkratnem prisilnem preoblikovanju v delniško družbo in vračilu ustanovitvenega kapitala ZZZS le stežka nadaljevala poslovanje," je povedala predsednica Sindikata Vzajemne Vlasta Vizjak 

Na skupščini so zastopniki članov Vzajemne sredi septembra izglasovali več sklepov, ki izražajo nasprotovanje vladnemu zakonu o preoblikovanju  "Zakonski predlog, kot ga je podala Vlada Foto: Anže Petkovšek Aleš Mikeln Vzajemna RS, neupravičeno posega v avtonomijo gospodarske družbe in lastninsko pravico njenih članic in članov. Samo članice in člani Vzajemne so tisti, ki imajo pravico avtonomno odločati o morebitnem statusnem preoblikovanju Vzajemne. Prav tako časovnica načrtovanega preoblikovanja v delniško družbo nikakor ni primerna, saj lahko ta postopek dodatno ogrozi poslovanje in obstoj družbe. Ocenjujemo, da bo članom povzročena škoda," je v sporočilu za javnost zapisal predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln. Vzajemno preko sistema delegatskega odločanja trenutno obvladuje Štajerska gospodarska zbornica. 

Vzajemna je v letu 2021 93 odstotkov premije, torej 320 od skupno 340 milijonov evrov, zbrala z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem.

Vzajemna podpira razdelitev premoženja med člane

Mikeln poudarja, da v Vzajemni ohraniti odločevalsko avtonomijo članov Vzajemne in preprečiti njihovo oškodovanje ter protiustaven poseg v njihovo lastninsko pravico. V sporočilu za javnost so zastopniki sicer zapisali, da ob morebitni razdelitvi premoženja z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja podpirajo razdelitev premoženja na način, da se to razdeli vsem članom Vzajemne, ki so člani. 

Člani Vzajemne, ki bodo pred začetkom veljave zakona prekinili plačevanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri Vzajemni, do vračila sredstev ne bi bili upravičeni. "Predlog zakona izrecno določa presečni dan, na katerega se ugotavlja, kdo je član Vzajemne in kdo ne. Glede na to velja, da oseba, ki na presečni dan ni več član Vzajemne (če je torej predčasno prekinila zavarovanje), ne bi bila upravičena do vračila sredstev," pojasnjujejo pri Vzajemni. Presečni dan je 1.1. 2024.