"1. januarja 2020 bo uveljavljena sprememba zakona o minimalni plači, ko se minimalna plača ne bo samo dvignila iz sedanjih 886 na 940 evrov bruto, ampak bo prišlo do izvzema vseh dodatkov, ki so v tem trenutku lahko vsebovani v minimalni plači," poudarja predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. "Gre za novo definicijo minimalne plače in nov način obračuna."
Primerjajte decembrsko in januarsko plačilno listo
Glede na to, da je Gospodarska zbornica objavila svoje nasvete delodajalcem, kako ravnati, sindikati sedaj opozarjajo zaposlene na možne nepravilnosti pri obračunu plače za mesec januar. "Vse zaposlene pozivamo, naj bodo decembra in zlasti pri izplačilu plače za januar, pozorni na svoje plačilne liste. Februarja se bo pri večini podjetij videlo, na kakšen način so upoštevali določbe novega zakona," poudarja Jerkičeva. "Zaposlene pozivamo, naj preverijo, ali se je zgodilo tisto, kar se v duhu zakona mora - ali je izplačana najnižja minimalna plača in ali so iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki. Zelo lahko je preveriti, kaj se je zgodilo, če vzamete obe plačilni listi, decembrsko in januarsko."
"S strani delodajalskih združenj prihajajo nasveti delodajalcem, kako izničiti učinke zakona o minimalni plači. Zakon o minimalni plači lepo pove, da so vsi dodatki izvzeti iz minimalne plače, vse ostalo je nezakonita praksa.
Ko gre za zavestne kršite delodajalcev, je to tudi kaznivo dejanje."Saška Kiara Kumer, Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije.
Napovedujejo, da bodo v mesecu februarju organizirali dan odprtih vrat za vse zaposlene, ki mislijo, da jim je bil pri izračunu plač za mesec januar kršen zakon. "Radi bi namreč preprečili uresničevanje navodil delodajalskih organizacij, predvsem GZS, ki implicitno vsebuje nezakonito napotovanje na to, da se določeni dodatki vključujejo v osnovno plačo," pravi Jerkičeva. "V navodilih je namreč zapisano, naj delodajalec ne izplačuje delovne uspešnosti in vključuje dodatek na delovno dobo v osnovno plačo oz. naj tiste dodatke, ki ne more znižati drugače, zniža na najnižjo možno raven." Poudarja, da so takšne prakse nezakonite in napoveduje, da se bodo v sindikatu, če bo do tega prišlo, poslužili zakona o kazenskem postopku in vlagali kazenske prijave.
Čaka nas uravnilovka
Anton Rozman, generalni sekretar Stupisa, je v imenu industrijskih sindikatov pravi, da na konkretnih podjetjih preverjajo, ali bodo plače po novem zakonu pravilno izračunane, saj iz nekaterih podjetij prihajajo indici, da ne bodo. Poudarja pa, kar opozarjajo tudi delodajalci, da bo z januarjem marsikje prišlo do uravnilovke in ne bo razlik med plačami delavcev, ki opravljajo po zahtevnosti zelo različna dela. "Za eno od podjetij imam podatek, da bo plača poslovodij izenačena s plačami prodajalcev, kar ni sprejemljivo," opozarja Rozman. "Vodstvo podjetja trdi, da nimajo manevrskega prostora, da bodo zakon upoštevali, a da bodo, ko bo problem pereč, to regulirali z gasilskimi prijemi."
"Minimalna plača ne uničuje države, ampak delavce in upokojence, ki imajo, potem ko so se v 40 letni delovni dobi zgarali, po 400 ali 500 evrov pokojnine."
David Švarc, Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije
David Švarc je kot predstavnik sindikatov javnega sektorja povedal, da sicer ne verjamejo, da bi si njihov delodajalec, ki je vlada, upal posluževati priporočil, ki jih je podala GZS, a da njihova priporočila vseeno predstavljajo pritisk na sindikate javnega sektorja, ki se v tem trenutku pogaja z vlado.
Pri GZS navedbe sindikatov zanikajo in poudarjajo, da se o spremembah dogovarjajo preko pogajanj na kolektivni ravni. "Podjetja so se namreč znašla v zelo zahtevni situaciji in če bi v celoti sledila razmerjem, ki jih prinaša sprememba zakona o minimalni plači skozi celotno tarifno lestvico, bi se lahko masa plač v podjetjih dvignila za 50 do 60 odstotkov," pravi generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. "Če se izvede le delna prilagoditev, pa govorimo o 15- do 20-odstotnem dvigu mase plač."
Po oceni namestnice direktorja pravne službe GZS Metke Penko Natlačen so temeljni problem nizke osnovne plače. Podjetjem zato predlagajo, da se se zvišajo najnižje osnovne plače po posameznih tarifnih razredih v kolektivnih pogodbah. Dodatke, ki so tipični za neko skupino del, bi vnesli v najnižjo osnovno plačo tega razreda. "To je mogoče in to nam omogoča zakon," je dejala. Podobno predlagajo glede dodatka za delovno dobo, saj zakon po njenih besedah to dovoljuje, če je to dovoljeno v kolektivni pogodbi.
Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM, je prav takoopozoril, da bodo zaradi spremenjenih razmerij, do katerih bo prišlo zaradi učinkov uveljavljanja zakona o minimalni plači, potrebna pogajanja in dogovor o vseh plačah. Dodal je, da se delodajalci problematike lotevajo na različne načine. "Nekateri so korektni in se zavedajo, da bo potrebno povišati vse plače," pravi Počivavšek. "Nekateri pa se sploh še ne zavedajo, kaj jih čaka."
GZS se izkljucno posveca delodajalcem in jim svetuje kako se bolj izcrpati obubozano rajo ki s tlacanskim delom ustvarja dobicek …
vse,ki kršijo zakon v zapor,če hočeš bit nek dober podjetnik itd.,plačaj pošteno delavca,delavec pa naj za dobro plačo pošteno dela …
Rajši odpustim par tistih, ki se šlepajo zraven na firmi, kot pa da jim povečam plačo. Itak so lahko srečni, …