Posledice. Darsovci so to zimo za soljenje cest porabili že okrog 10.000 ton soli, kar je približno tretjina povprečne letne porabe. Samo prejšnji konec tedna so posuli 1.687 ton soli.

Kot je za Žurnal pojasnil Domen Leštan, profesor z biotehniške fakultete v Ljubljani, sol lahko poruši talno strukturo, povzroči pokanje tal, kar pomeni, da so taka tla veliko občutljivejša na erozijo, tako vetrno kot vodno. “Taka zasoljena tla je zelo težko pozdraviti. Če to sol spirate s čisto vodo, boste porušili osnovno strukturo tal in res povzročili veliko erozijo. Ta tla bi bilo treba spirati z raztopinami kalcijevega klorida, tako da bi natrij spet nadomestili s kalcijem,” pravi.

Sol lahko povzroči tudi tako imenovano fiziološko sušo pri talnih mikroorganizmih, ki se jim v zasoljenih tleh zmanjša sposobnost črpanja vode, in rastlinah. “Sol močno poveča osmotski tlak in rastlini preprečuje, da bi vodo posrkala.” Prav zato bi lahko po Leštanovih besedah nekatere rastline zaradi pretiranega zasoljevanja izumrle. “Rastline, ki so običajne, bodo trpele in jih bodo nadomestile tiste, ki so sposobne rasti na slanih tleh. Običajna zelenjava, ki jo mi gojimo, gotovo ni odporna proti tem visokim 
slanostim.”