Popolna prepoved kajenja velja za vse zaprte delovne in javne prostore, kajenje pa je na teh mestih mogoče le v kadilnicah. V teh se zaposleni lahko zadržujejo le v času, ko se tam ne kadi, v njih se ne sme jesti ali piti.

Z novelo je ministrstvo za zdravje v prvi vrsti želelo zaščiti zaposlene vseh poklicnih skupin pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu ter zmanjšanje dostopnosti do tobačnih izdelkov mladoletnim osebam. Dolgoročni cilj novele pa je zmanjšanje povpraševanja po tobačnih izdelkih, zmanjšanje deleža kadilcev med mladimi in odraslimi ter povečano opuščanje kajenja.

Gostinci ob 20 odstotkov

Najglasnejši nasprotniki takšne zakonske ureditve pred petimi leti so bili gostinci. Iniciativa Združenja ponudnikov gostinskih storitev ter stranka SNS sta takrat tudi vložili pobudo o ustavni presoji novele, kar pa je ustavno sodišče zavrglo, pozneje so proti zakonu nasprotovali tudi z državljansko nepokorščino.

V Turistično-gostinski zbornici danes ocenjujejo, da zaradi posledic zakona od leta 2008 beležijo vsaj 20 odstotkov manj prihodkov, od česar se v vseh teh letih še niso pobrali. Kot so navedli v zbornici, je najbolj prizadeta igralniška panoga, saj so sosednje države po poprejšnji uvedbi hitro omilile tovrstne prepovedi za igralnice, ko so spoznale njihove pogubne posledice na dejavnost, ki "prinaša zlata jajca".

Zbornica je pristojnim predlagala, naj tudi pri nas naredijo izjeme vsaj za igralnice, ki imajo posebej visoke strope ter odlično prezračevanje in naj se dovoli vsaj vnos pijače v kadilnico. Po predpisih mora namreč kadilnica prečistiti zrak za 99,9 odstotka tobačnemu dimu specifičnih sestavin, zato ne vidijo zadržkov, da se tovrstna praksa ne bi dovolila.