"Kolikor vem, je pri nas tako, da se lahko sam odločiš, kam se boš šel zdravit, torej v mojem primeru, v katero porodnišnico želim iti rodit. Jaz sem se odločila, da bi šla rada v ptujsko," razlaga bralka v 37. tednu nosečnosti, ki ima zaradi lege ploda vnaprej določen carski rez. V ptujski bolnišnici so jo povabili, naj pride na razgovor, med katerim bi se dogovorili za termin. Po opravljenih preiskavah pa je bila nosečnica negativno presenečena.

"Ko sem po dobrih treh urah čakanja končno končala s pregledi, so mi poslali predstojnika oddelka in mi povedali, da me ne morejo sprejeti v bolnišnico, ker imajo preveliko gnečo in
da naj grem drugam," pravi nosečnica, ki se sprašuje, zakaj ji niso tega, da je ne bodo mogli sprejeti, povedali že po telefonu dan prej.

"Ko smo pri nosečnici opravili potrebne preiskave, smo ugotovili, da bi morala carski rez opraviti ravno v tednu, ko smo zelo zasedeni, zato smo jo napotili v najbližjo ustanovo, bodisi v Maribor ali Mursko Soboto. Z napotitvijo drugam se je strinjala. Če bi šlo za nujen primer, bi jo seveda sprejeli" pojasnjuje predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka mag. Saša Djukanovič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva.

 

Preusmeritve pacientov so redke

"Seveda lahko nosečnica na podlagi zakona o pacientovih pravicah izbere katero koli porodnišnico, vendar nas zakon zavezuje tudi, da poskrbimo za maksimalno varnost porodnice," opozarja Djukanovič in dodaja, da so preusmeritve med zdravstvenimi ustanovami običajna praksa, s katero zagotavljajo varnost pacientov, ne le pri carskih rezih, ampak denimo tudi pri nedonošenčkih, ki potrebujejo inkubator. "Ko ne zmoreš, pošlješ v drugo ustanovo," pravi predstojnik in dodaja, da se jim taki primeri ob carskih rezih, ki so sicer v porastu, zaenkrat dogajajo redko, približno enkrat na leto. "Če se bomo s takimi primeri začeli soočati pogosteje, bo potrebna reorganizacija anesteziološke službe."

Prosta izbira ni absolutna

Po zakonu ima pacient pravico, da prosto izbere zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev, ki mu bo zaupal svoje zdravljenje. "Ena od osnovnih pravic pacientov v smislu določb zakona o pacientovih pravicah je zagotovo  pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev. Prosta izbira zdravnika oziroma izvajalca zdravstvenih storitev ni absolutna, ampak je v praksi vezana tudi na zmogljivosti, s katerimi razpolaga izvajalec zdravstvenih storitev," pravi Vlasta Cafnik, zastopnica pacientovih pravic. 

 

"Zagotovo se dnevno srečujemo s pritožbami pacientov, ki so zavrnjeni predvsem zaradi predolgih čakalnih dob in velikokrat nimajo nobene možnosti biti pravočasno pregledani pri izbranem zdravniku. V takšnih primerih se pacienti odločijo, ali da bodo počakali na izbranega zdravnika ali pa si poiščejo drugega," še dodaja Cafnikova.

Foto: Anže Petkovšek Veberkom Kljub dolgi čakalni dobi pa se veliko pacientov odloči, da bo počakalo na pregled v najbližji zdravstveni ustanovi. Poslanec SD Janko Veber vladi kot ukrep za zmanjšanje čakalnih dob predlaga prerazporeditve bolnikov na bolnišnice v državi, kjer so čakalne dobe manjše.

"V primeru, da bolnik zavrne obravnavo ali poseg v bolnišnici, ki je krajevno oddaljena, je potrebno razmisliti o sistemu delnega prevzemanja stroškov obravnave ali posega. Dodatni stroški prevozov in drugi stroški, ki pri tem nastajajo, ne bi smeli ovirati takojšnje uvedbe sistema prerazporeditve bolnikov na bolnišnice s krajšimi čakalnimi dobami."

dezurni@zurnal24.si