"Takole so pustošili po bohinjski pravljični poti," je ogorčeno zapisala bralka, ki nam je poslala 
fotografije. Prepričana je bila, da je poškodbe na povodnem možu Jezerniku in drugih elementih Zlatorogove pravljične dežele kriv vandalizem. 

A temu ni tako, v ozadju poškodb je čiščenje gozda zaradi podlubnika. "V Bohinju, in ne le v Bohinju, povsod, kjer je lubadar, so lastniki zemljišč dobili odločbe, da morajo odstraniti napadeno drevje," pojasnjuje Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. "Pri spravljanju lesa se prej ali slej kaj podre, uniči. Nastajajo nove vlake, ki so potrebne in so del rednega vzdrževanja gozda."

Pot bo kmalu obnovljena

Poškodbe, ki so nastale zaradi spravila lesa so tako bile predvidene. "Mi smo skrbniki Zlatorogove pravljične dežele in sedaj tečejo vse priprave na festival, ki bo 20. maja," razlaga Langus. "Pot se bo pregledala, vse podrte stvari se bodo popravile, obnovile."

A četudi gre za redno vzdrževanje, je bilo podiranja dreves več kot pretekla leta. "Ljudje so dobili odločbe, tega je zelo veliko v zadnjem letu," pritrjuje Langus. "Zaradi lubadarja, ki je napadel smreke, se je pogled v Bohinju precej spremenil. Smrekov gozd izginja, kar ga še niso posekali, ga še bodo."

Zlatorogovo pravljično deželo širijo

Okoli bohinjskega jezera je opaziti ogromno posekanih dreves, a sečnja se vrši na širšem območju. "Dejstvo je, da določene pohodniške poti potujejo tudi preko zasebnih zemljišč, zato poškodbe nastajajo tudi drugje," pravi Langus in dodaja, da morajo včasih zaradi spravila lesa določene poti tudi začasno zapreti. 

Zlatorogove pravljične dežele ne bodo le obnovili, ampak jo bodo tudi razširili. "Letos je predvidena širitev v Ukancu, nekaj je nastavljenega na Voglu," razlaga Langus. "Nadaljujemo s projektom, širimo stvar, tudi proti vzhodu Bohinja, a po korakih. Gre za večletni projekt, namen katerega je ves Bohinj, za potrebe obiskov družin z otroki, spremeniti v zgodbo pravljičnega Bohinja."

Za posek označenih 1,9 mio m2 iglavcev

Do oktobra je Zavod za gozdove zaradi napada podlubnika za posek označil 1,9 milijona kubičnih metrov iglavcev. Največje količine poškodovanih iglavcev so bile v tem obdobju odkrite na območju Ljubljane, Bleda in Postojne. 

dezurni@zurnal24.si