Varovanje ptic. Od 15. marca do 15. avgusta zaradi varovanja ptic (predvsem divjega petelina in gozdnih kur) pred hrupom niso dovoljene množične prireditve. Med njihovim parjenjem bodo hotel 1. aprila za en mesec zaprli.
“Poskusno obratovanje se izteče konec septembra. Postopek za pridobitev dovoljenja za vodno akumulacijo še ni končan, kar pa ne pomeni, da je črna gradnja,” je za Žurnal dejal Peter Zupan, predsednik zbora za biatlon pri Smučarski zvezi Slovenije (SZS).
V sklopu pokljuškega biatlonskega centra, ki so ga odprli pred slabim letom in pol, so zgradili tudi vodni zbiralnik, zaradi katerega je radovljiška upravna enota (UE) investitorici SZS izdala odločbo o poskusnem obratovanju. Dovoljen je bil vodni zbiralnik s prostornino 1.400 kubičnih metrov, prostornina zdajšnjega pa je 5.800 kubičnih metrov. “Med gradnjo je prišlo do nesporazuma, zato zdaj vodimo postopke za pridobitev dovoljenja za večjega. Manjkajo nam še smernice agencije za okolje, da bomo na UE lahko zaprosili za gradbeno dovoljenje,” je povedal Zupan.
Omenjena UE je oktobra 2007 izdala gradbeno dovoljenje za večnamenski objekt v biatlonskem centru, septembra 2008 pa še za objekte in naprave zunanje ureditve. Načelnica Maja Antonič je pojasnila, da je bilo uporabno dovoljenje izdano oktobra 2009. “Ker okoljevarstveno dovoljenje ni bilo pridobljeno, smo investitorju določili, da ga mora v času poskusnega obratovanja pridobiti, na njegovo zahtevo pa smo poskusno obratovanje podaljšali še za 12 mesecev. Če v tem roku ne bodo izpolnjeni vsi pogoji za obratovanje, ne bomo mogli izdati uporabnega dovoljenja,” je dodala.
Gozdnih kur ni manj
Zupan je prepričan, da bodo dovoljenje dobili, saj so izpolnili vse pogoje: “Izmerjen hrup je v dovoljenih mejah, prav tako izpusti fekalnih voda, osvetlitev prog je minimalna, hotel in parkirišče pa ponoči nista osvetljena.” Kategorično je zavrnil govorice, da okrepčevalnica Jurček obratuje brez dovoljenj. “Jurček sploh ne obratuje, saj je zaprt. Od 1. aprila pa bo zaradi parjenja gozdnih kur zaprt tudi hotel,” je poudaril.
Tudi Martin Šolar, direktor zavoda Triglavski narodni park, meni, da objekti ne škodujejo okolju, kajti “gozdne kure so zelo dober pokazatelj motenj v naravnem okolju, upada njihovih rastišč pa ne zaznavamo”. Sicer priznava, da zavod daje le mnenja za posege v prostor, ne pa tudi soglasij.