“Univerza v Ljubljani (UL) je sprejela vrsto ukrepov, na katere nisem ponosen,” pravi rektor UL Stanislav Pejovnik. Zgolj lani so število zaposlenih zaradi pomanjkanja sredstev zmanjšali za 286. “Dosegli smo stopnjo, ko študija ne moremo izvajati dovolj kakovostno, ker preprosto nimamo dovolj učiteljev,” razlaga Pejovnik.

Najbolj jim je žal mladih

Lani se je na novo zaposlilo 262 ljudi, 548 jih je odšlo. Danes na UL tako dela skupno 133 profesorjev, 109 raziskovalcev in 44 administrativnih delavcev manj kot pred enim letom. Okoli dve tretjini ljudi, ki so odšli, predstavljata starejšo populacijo. Številni so se morali upokojiti po zakonu za uravnoteženje javnih financ. “Preveč pa je odšlo mladih, ki so bili zaposleni za določen čas in za katere nismo našli sredstev, da bi jih zaposlili dalje. In to je največja škoda,” trdi Pejovnik.

Osem fakultet insolventnih

V zadnjih letih se je obseg financiranja UL zmanjševal in je letos dosegel raven iz leta 2008. Leta 2011 so dobili 178 milijonov evrov, lani pa so se sredstva zmanjšala še za 13 odstotkov. “Finančna situacija na univerzi je kritična,” opozarja Pejovnik. Če ne bodo dobili več sredstev, bodo imeli dovolj denarja le za 94 odstotkov vseh plač. Osem fakultet se bo po besedah vodstva UL letos verjetno znašlo v insolventnosti. Med njimi so vse tri umetniške akademije ter filozofska, naravoslovnotehniška in zdravstvena fakulteta.

Le pet odstotkov na tuje

UL je sicer z deset tisoč študenti analizirala uvedbo bolonjske reforme. Ključni pomanjkljivosti sta premajhno vključevanje doktorskih študentov v raziskovalno delo in preslaba mednarodna mobilnost, ki je bila ena od ključnih ciljev reforme. Vsako leto se v tujino odpravi le okoli pet odstotkov študentov. “Univerza lahko ukrepa, ker študenti pravijo, da jih je tujine strah in da se bojijo, da jim tam opravljeni predmeti ne bodo priznani. A ker večina ne gre na tuje zaradi finančne situacije, tega UL v celoti ne more reševati,” pravi soavtor raziskave Ivan Svetlik. Okoli 60 odstotkov študentov študij ocenjuje kot primernega.