Igre na srečo je trg, na katerem se obračajo visoki zneski. V letu 2019 je bil zgolj evropski trg iger na srečo ocenjen na skupno 98.6 milijard evrov. Tudi v Sloveniji, kjer trg obvladujeta duopol Loterije Slovenije in Športnih stav, se zneski iz leta v leto višajo.
Temu pritrjujejo tudi podatki Ipsosove Analize trga in igralcev iger na srečo iz leta 2018, ki je pokazala, da je v Sloveniji med polnoletnim prebivalstvom kar 74 % igralcev iger na srečo. Število igralcev se stalno povečuje, v zadnjih štirih letih se je povečalo za 4 odstotne točke. "To je predvsem posledica razvoja storitev, razširitve ponudbe z mednarodnimi igrami in stalne skrbi za pestrost domačih iger, ki s skladi za glavne dobitke mednarodnim ne morejo konkurirati," razloge za porast zanimanja naštevajo pri Loteriji Slovenija, ki so v letošnjih spremenjenih razmerah ponudbo prilagodili in digitalizirali, kar je omogočilo igranje brez fizičnega kontakta.
Tržni delež spletnih iger na srečo nenehno narašča in naj bi do leta 2025 dosegel 33,6% evropskega bruta prihodka od iger na srečo (GGR), pri čemer izstopajo predvsem športne stave. V Evropi kar 41 odstotkov vseh spletnih stav namreč predstavljajo športne stave. Trg spletnih športnih stav je v EU ocenjen z okoli 10,4 milijarde evra. Prav tako se pričakuje premik k mobilnim stavam; mobilne naprave naj bi do leta 2025 dosegle 58,2% vseh spletnih stav.
Gambling and lottery industry report
A naša zakonodaja je na tem področju zelo rigidna, kot so zapisali v poročilu Gambling and lottery industry report iz letošnjega julija, kjer se osredotočajo prav na slovenski trg iger na srečo v primerjavi z ostalimi evropskimi, je trenutni pravni okvir v Sloveniji eden izmed najbolj restriktivnih med državami članicami EU. Večina držav si z željo po (precejšnem) povečanju dohodka v državno blagajno in BDP-ja prizadeva liberalizirati trg iger na srečo in stav. Prav tako si želijo zagotoviti nadzor nad omenjeno industrijo in zmanjšati odstotek nezakonitih iger na srečo. To pa ne pomeni zgolj neposrednih sprememb v Zakonu iger na srečo in koncesij, temveč tudi davčno zakonodajo, ki bo zagotavljala ustrezno obdavčitev na tem področju.
Švedska in Danska sta edini državi v EU, kjer spletne igre na srečo predstavljajo večino iger na srečo.V vseh drugih državah EU je še vedno večina stav vplačanih v živo. Slovenija se z 19,4% tržnim deležem stav na spletu nahaja na 20. mestu, kar pomeni, da večina igralcev še vedno prisega na fizično vplačevanje stav.
Gambling and lottery industry report
Tudi slovenska vlada pri tem ni zaostajala. Že 15. februarja tekočega leta je bil v javno obravnavo podan predlog novele Zakona o igrah na srečo. Dokument mora sicer obravnavati še vlada, na koncu pa bodo imeli glavno besedo poslanci državnega zbora. "Poglavitni cilj novele je vzpostavitev pravnega okvira, ki bo omogočal pregledno dodelitev koncesij za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo in za prirejanje posebnih iger na srečo na podlagi javnega razpisa. Vlada Republike Slovenije bo po izvedbi vsakokratnega javnega razpisa koncesije za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo in za prirejanje posebnih iger na srečo dodelila na podlagi meril, določenih v zakonu," na vprašanje, kaj bo predlog novele zakona prinesel, odgovarjajo na ministrstvu za finance.
S predlaganimi spremembami in dopolnitvami se bo tako povečalo število prirediteljev klasičnih iger na srečo, to so loterija, tombola, srečelov, športne stave …, iz trenutno dveh prirediteljev (Loterija Slovenije in Športne loterije), ki lahko trajno prirejata klasične igre na srečo, na pet prirediteljev. To pomeni, da bi se trg odprl tako za konkurenco iz Slovenije kot tujine.
Ključne spremembe zakona določili tik pred zdajci
Kot pa so na začetku meseca pri portalu Necenzurirano.si že poročali, so takšno rešitev na ministrstvu za finance pod vodstvom Andreja Širclja pripravili mimo postopkov. V času petih mesecih, ko je bil predlog zakona v javni obravnavi in so nanj deževale pripombe različnih deležnikov omenjene industrije (igralnike družbe, njihovi delničarji. lokalne oblasti), se ključne spremembe, tj. ukinitev duopola Loterije Slovenije in Športne loterije, ni omenjalo. V dokumentu se je po besedah portala znašla pet pred dvanajsto in je uradno ni predlagal nihče od tistih, ki so oddali pripombe. Ali je bil predlog podan s strani ministrstva in zakaj šele sedaj, (še) ni znano. Prav tako, preden je bil predlog poslan na vlado, zanj niso vedeli niti v obeh loterijah, zato je tudi zanju predstavljalo veliko presenečenje.
Kako torej predlog novele Zakona o igrah na srečo sprejemajo pri Loteriji Slovenija, ki skupaj s Športno loterijo trenutno (še) obvladujeta trg?
"Prepričani smo, da bi bilo kakršnokoli odpiranje trga loterijskih iger za državljane Slovenije in državo izjemno škodljivo. Škodljivo bi bilo za javno zdravje, na primer za porast zasvojenosti, ter s porastom tveganj goljufij in pranjem denarja za javni red in mir, negativni pa bi bili tudi vsi javno finančni učinki, kot so nižje koncesijske dajatve in nižje skupne davčne dajatve. Morda bi se lahko povečali le skupni dobički prirediteljev, ki pa bi se v primeru odprtja trga, namesto v blagajne države ter humanitarnih, invalidskih in športnih organizacij, stekali v zasebne žepe oziroma v tujino," so kritični pri Loteriji Slovenija.
V Evropi se letno več kot 35 milijard evrov iz iger ns rečo podari/vplača raznoraznim športnim ekipam, tudi v obliki sponzorstev.
Vodstvi omenjenih loterij imata poleg dejstva, da sta zaradi epidemije samo v lanskem letu izgubili 22 milijonov evrov ali z drugimi besedami več kot desetino svojih prihodkov, nov razlog za zaskrbljenost. Najkrajšo so zaradi nižjih prihodkov in posledično nižjih koncesijski dajatev za financiranje sicer potegnili slovenski športniki, invalidi in humanitarne organizacije, ki so od njunega financiranja odvisni.
"Z vsemi aktivnostmi smo v letu 2020 ustvarili 97,3 milijona evrov prometa, kar je 6 % manj od načrtovanega in 8 % manj od doseženega v letu prej. Ocenjujemo, da bi bil v normalnih razmerah naš promet za 10 milijonov evrov višji, s čimer bi presegli tako načrtovani kot tudi promet, ustvarjen leto prej. Od zbranih sredstev smo družbi vrnili 77,1 milijona evrov - obračunani sklad za dobitke, zmanjšan za plačan davek od dobitkov, je dosegel 47,4 milijona, za obe fundaciji smo zbrali 16,9 milijona. To je sicer 7 % manj kot v letu 2019. Za državo in občine pa smo skupaj prispevali 12,8 milijona davkov, povezanih s prirejanjem iger na srečo. Leto smo zaključili s 4,6 milijona evrov čistega dobička in s tem za 19 % presegli rezultat preteklega leta," s številkami postrežejo pri Loteriji Slovenija.
Komu bi sprememba zakona najbolj koristila (če sploh)?
Z namenom, da bi se omejilo in preprečilo, da bi bile igre na srečo finančni vir kateregakoli deležnika, je prirejanje loterijskih iger v Evropi že vrsto let urejeno z monopolom. "Ključna skrb prireditelja loterijskih iger, ki ima koncesijo države, mora biti varnost igralcev. Ključni finančni učinek loterijske dejavnosti v Evropi, glede na trenutno ureditev tudi v Sloveniji, je sofinanciranje dejavnosti v javnem interesu, torej skrb za ranljive skupine prebivalstva, humanitarnost, šport in podobno", razlagajo pri Loteriji Slovenije.
Prav gotovo ne že omenjene ranljive skupine in humanitarci, ki jim je država leta 2013 ob uvedbi zakona o davku od srečk, na podlagi katerega se že osmo leto desetina zaslužka iz vseh iger na srečo steka v proračun, že jemala. Če bo večina deležnikov na slabšem, pa bodo imeli korist igralci iger na srečo ter nove domače ali tuje igralniške družbe na trgu, menijo poznavalci.
Ne smemo pozabiti niti na državo, ki bi v primeru ukinitve duopola pobrala bistveno več davkov. Letošnje poročilo predlaga, da bi lahko bila ena izmed izboljšav pravnega okvirja ta, da bi vlada od akterjev s sivega trga zahtevala plačilo davkov iz preteklega obdobja, če bi želeli legalizirati svoje poslovanje na trgu v prihodnosti in pridobiti koncesijo.
Loterija Slovenije in Športna loterija se bojita za njun monopolni položaj, ki ga imata. Konkurenca mora biti, ne le tri …
Spet levnuhom ni prav, seveda ne, kar čutijo, da ne bodo mogli več krasti.
Od kar se sprehaja corona po Evropi, Švicarji niso zaprli ničesar, niso omejili gibanja, šole in ustanove delajo nemoteno. Politiki …