Kolumna, zaradi katere je zgodovinar Jože Pirjevec tožil Boštjana M. Turka, je izšla v reviji Reporter 13. junija 2011, Turk pa je v njej med drugim zatrdil, da je Pirjevec v svoji knjigi Tito in tovariši zapisal tudi: "Ob tem sem tudi sam preživel neke vrste psihoanalitično seanso, saj sem spremenil ime iz Giuseppe Pierazzi, kar sem bil dotlej, v Jože Pirjevec, kar sem od te knjige dalje."

Turk je ob tem v svojem članku napisal, da je "Pirjevec stopil v nenavaden tip renegatstva: svoje ime je poitalijančil, čeprav za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Storil je nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem. Enainpetdeset let po požigu Narodnega doma v Trstu je objavil eno svojih del in ga suvereno podpisal z Giuseppe Pierazzi. Na svojem zgledu je tako potrdil pravilnost fašistične raznarodovalne politike."

Kot poroča današnje Delo, je sicer visokošolski učitelj in kolumnist Turk v svojem zagovoru povedal, da nikakor ni nameraval žaliti Pirjevca. O spornem članku pa je dejal, da ni šlo za diskvalifikacijo Pirjevca.

Pooblaščenec Pirjevca, odvetnik David Sluga, pa je povedal, da je problematična predvsem primerjava s fašistično raznarodovalno politiko, saj je splošno znano, da fašisti niso le poitalijančevali Slovencev, ampak so jih tudi fizično iztrebljali, zato je kakršnokoli poimenovanje primorskih Slovencev za renegate najmanj nespodobno pa tudi protipravno, še poroča časnik.

Na obsodbo se je medtem že odzvalo Združenje novinarjev in publicistov (ZNP), ki ostro protestira zoper pogojno obsodbo svojega člana. "Obsodba je nesprejemljiva, saj je Turk v svoji inkriminirani kolumni zgolj zapisal vrednotno sodbo o določenih Pirjevčevih ravnanjih," so zapisali v združenju. Po njihovem mnenju je šlo za legitimno kritiko javne osebnosti, "kar Pirjevec nedvomno je, saj je pred leti celo nastopil kot kandidat ene od političnih strank na državnozborskih volitvah".

V ZNP so prepričani, da obsodba pomeni grob napad za ustavno zagotovljeno svobodo izražanja. Razumejo jo kot poskus uvajanja zloglasnega "verbalnega delikta", kakšen je obstajal v jugoslovanskih časih in na podlagi katerega se je preganjalo kritike komunističnega režima, so še poudarili. Združenje sicer upa, da bo višjestopenjsko sodišče "premoglo dovolj razsodnosti in predvsem demokratičnega čuta", da bo razsodbo odpravilo.