"Že deset mesecev si črpam mleko za svojega sina, dnevno načrpan po 2,5 litra. Sin poje okoli 600 mililitrov mleka. Vem, da mnogi otroci že v porodnišnici dobivajo kravje mleko, jaz pa ga mečem proč," pravi ena od uporabnic foruma, ki se sprašuje, zakaj svojega mleka ne more darovati dojenčkom, ki bi ga potrebovali.

Foto: Profimedia dojenje Odprtje banke mleka so v ljubljanski porodnišnici napovedali že jeseni 2012. Podjetje Spar je takrat doniralo napravo za pasterizacijo in s tem postavilo temelj za ustanovitev banke. A banke mleka Slovenija, kot ena redkih evropskih držav, še vedno nima. 

Od načrtovanega odprtja minila že štiri leta

Štiri leta kasneje so na ljubljanski porodnišnici adaptirani prostori, v katerih bo potekala pasterizacija, porodnišnica je z donacijami poleg posebnega pasterizatorja, pridobila tudi analizator humanega mleka in ultrazvočni homogenizator. Vendar nedonošenčki in bolni novorojenčki, ki jih mame ne morejo dojiti, še vedno ne dobivajo humanega mleka, ki bi ga veliko lažje prebavili, kot nadomestke iz kravjega mleka. Na leto v intenzivni enoti sprejmejo od 150 do 170 zelo majhnih nedonošenčkov.

Propadla že dva razpisa za opremo

"Še vedno čakamo manjkajočo opremo, ker sta dva javna razpisa v UKC Ljubljana propadla, kar vsakič pomeni šest mesecev časa ali več. Žal na te postopke nimamo vpliva. Za začetek dela popolne humane mlečne banke je potrebno veliko več kot le zavedanje o prednostih hranjenja s humanim mlekom. Ekonomski načrt o širjenju dejavnosti v javnem zavodu, zagotavljanje sredstev, ustrezno usposobljeni zdravstveni delavci in splošna ozaveščenost družbe," razlaga medicinska sestra Marta Borštnar, ki na oddelku za perinatologijo vodi laktarij.

Laktarij - mleko za lastnega otroka

V laktariju lahko matere, ki imajo preveč mleka, tega zamrznejo. Mleko pa si tam izbrizgavajo tudi nekatere matere nedonošenčkov, ko so ti še v inkubatorju. Za zdravega otroka je takšno mleko uporabno še vsaj eno leto, vendar v laktariju matere hranijo mleko le za svojega otroka. Uporabniki banke mleka pa bodo lahko tudi otroci po operaciji prebavil, srca, s kroničnimi črevesnimi obolenji ali s hudimi alergijami na hrano.

Banka mleka - mleko tudi za druge otroke

Foto: Reuters hrana, mleko za dojenje Za razliko od laktarija lahko mleko v mlečni banki dobijo tudi drugi dojenčki, ne le otroci matere darovalke. To omogočijo z uporabo pasterizatorja mleka s katerim mleko očistijo virusov in bakterij ter ga tako naredijo dovolj varnega za uporabo tudi za druge dojenčke.

"Federico je bil predčasno rojen zaradi poškodbe popkovine, tehtal je samo kilo in pol. Seveda je moral prve mesece preživeti na intenzivnem oddelku, ker se je nekaj ur po rojstvu pojavila še huda črevesna infekcija. Nisem imela dovolj mleka, zato so ga hranili z umetnim, ki pa je infekcijo še poslabšalo. Vendar se nisem predala. Preko interneta sem našla porodnišnico, ki ima banko materinega mleka. Poklicala sem in povedala situacijo ter kje se nahajam. Mleko so poslali po kurirju," svojo izkušnjo opisuje mama iz Milana.

Po principu krvodajalstva

V tujih bankah zberejo tudi več tisoč litrov mleka, darovanje pa poteka na podoben način kot krvodajalstvo - prostovoljno in neprofitno. Mleko lahko donira mati, ki ima več mleka, kot ga potrebuje njen otrok in je od poroda minilo manj kot pol leta. Mlečne banke delujejo večinoma v sklopu bolnišnic ali porodnišnic, kjer so Enote intenzivne nege in terapije novorojencev. Te so neprofitne. Matere, ki prispevajo mleko v mlečne banke dobijo ponekod povrnjene stroške za transport, material in zdravstvene preglede.

Zasebne profitne mlečne banke so v ZDA, izven bolnišnic in mleko tržijo. 

Deciliter mleka za 13,5 evra

Oglase o prodaji mleka je mogoče najti tudi v Evropi. Nedavno je svoje mleko preko oglasa v časopisu prodajala 35-letna Zagrebčanka, mama dveh otrok. Cena: 100 mililitrov za 100 kun (13,5 evra). Ceno je določila na podlagi podobnih ponudb v ZDA, a ga bi prodala tudi ceneje ali podarila, če bo nekdo imel bolnega otroka. Zagrebčanka poudarja, da je popolnoma zdrava in da mleko hrani v steriliziranih stekleničkah. Obžaluje, da na Hrvaškem ne obstajajo banke za mleko, kot je to v tujini. Čeprav hrvaška zakonodaja ne prepoveduje tovrstne trgovine, zdravniki opozarjajo na nevarnost zaradi morebitnega onesnaženja mleka.

Prodaja pri nas nelegalna

Kot pravi Borštnarjeva neformalna izmenjava mleka preko interneta in raznih forumov obstaja tudi pri nas. Vendar opozarja: "To je lahko nevarno, ker matere niso testirane na različne viruse in se otrok prejemnik lahko okuži. Podatkov o tem, v kolikšni meri je izmenjava razširjena, ni. Borštnarjeva pa predvideva, da se materino mleko v Sloveniji tudi nelegalno trži. 

Darovalke morajo biti testirane

Predno matere postanejo darovalke, podajo izjavo o svojem zdravju, ki jo potrdi njihov zdravnik. Potrebno je še testiranje darovalk, ki zajema ugotavljanje okužb z virusom hepatitisa B in C, HIV, HTLV in s povzročiteljem sifilisa. Darovalke ne smejo biti uživalke drog in alkohola, kadilke, vegetarijanke in ne smejo jemati zdravil. Darovano mleko je lahko sveže ali globoko zamrznjeno.

Banke jamčijo za varno uporabo mleka. Zaposleni v banki zbirajo pravilno izčrpano, shranjeno in transportirano mleko, ga presejalno pregledajo, toplotno obdelajo, shranjujejo in razdeljujejo. S pasterizacijo se v pasterizatorju toplotno uničijo mikroorganizmi (Holderjeva pasterizacija: 30 min/62,5 °C).

sergeja.hadner@zurnal24.si