“Grozi mi, da me bodo izselili ali da bom morala plačevati visoko profitno najemnino, vendar denarja za to nimam,” se boji bralka, ki ima 30 let v najemu občinsko neprofitno stanovanje.

Do zdaj je imela sklenjeno najemno pogodbo za nedoločen čas z mesečno najemnino 140 evrov, po novem pa bi imela enoletno pogodbo z najemnino 400 evrov.

Razlog: njen mož je prek darilne pogodbe postal lastnik hiše svoje matere, v kateri ta in njena sestra še živita.

Drugi poskus izselitve

Bralkin strah je po besedah odvetnice Bojane Potočan le delno upravičen. Pravi, da je treba najprej ugotoviti, za kakšno dobo je hiša v lasti moža zasedena in na kakšni pravni podlagi:

“V času obstoja pravne podlage za zasedenost hiše bralki ni mogoče odpovedati najemnega razmerja. Ugotoviti je treba tudi, ali mož za to, da je hiša zasedena, prejema tržno najemnino. Če jo, mora na zahtevo lastnika tudi sama v tem času plačevati tržno najemnino.”

Ker je bralka pogodbo za najem neprofitnega stanovanja podpisala pred letom 2003, ko je začel veljati stanovanjski zakon, “najemniku, ki je hkrati lastnik primernega stanovanja, tudi ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, dokler najemna pogodba v lasti najemnika ne preneha”, pojasnjuje Potočanova.

Občina je sicer bralko že pred tremi leti poskušala izseliti iz stanovanja, ki je v isti stavbi, v kateri ima prostore občina. “Dejali so, da potrebujejo dodatne prostore, vendar so mi ponudili za 30 kvadratnih metrov manjše stanovanje, a z 20 kvadratnimi metri terase,” pravi bralka, ki takrat ponudbe ni sprejela.