Hrano iz ukrepa evropske pomoči je humanitarnim organizacijam država prejšnja leta dobavila marca in oktobra. Letos pa je že jasno, da to ne bo mogoče, saj bo evropski parlament predvidoma šele danes sprejel nov ukrep pomoči v hrani za obdobje 2014–2020. Država bo za tem morala izbrati partnerske organizacije, ki bodo hrano razdeljevale, šele nato pa bo sledil javni postopek za dobavitelja hrane.

Hrane že primanjkuje

Na Karitasu, ki je poleg Rdečega križa do zdaj razdeljeval hrano iz intervencijskih zalog, upajo, "da bo hrana septembra prišla v naša skladišča". Jožica Ličen s Karitasa pravi, da njihova skladišča trenutno še niso prazna in s hrano pomagajo več kot 130.000 ljudem. Nekaj hrane so privarčevali še od decembrske pošiljke, del pa je kupijo z lastnimi rezervami, vendar jim trenutno že primanjkuje mleka. "Vsak na svojem terenu prosimo za pomoč. Ponekod so na pomoč priskočile občine, drugod smo jo zbrali od darovalcev," pojasnjuje Ličnova.

Za isto ceno manj

Koliko hrane bo na voljo letos, na ministrstvu za socialne zadeve še ne vedo, pravijo, da bo več znanega po sprejemu ukrepa v Bruslju. Bo pa vsem članicam med letoma 2014 in 2020 na voljo enaka vsota kot pri prejšnjem sedemletnem programu pomoči, in sicer 3,5 milijarde evrov, le da bo tokrat država morala sofinancirati 15 odstotkov ukrepa. Danijel Starman z Rdečega križa opozarja, da "bomo verjetno z istim obsegom denarja dobili manj hrane," saj bomo kupovali hrano le za Slovenijo, medtem ko jo je Unija prej za vse države.

Rdeči križ in Karitas sicer s paketi hrane na leto oskrbita okoli 260.000 upravičencev oziroma več kot 12 odstotkov Slovencev. Okoli dve tretjini hrane, ki jo obe organizaciji razdelita, pa predstavlja prav hrana iz ukrepa evropske pomoči.

Spremembe. Pomoč v hrani se je razvila kot ukrep za stabilizacijo kmetijskega trga oziroma smiselno porabo presežkov. Ker so zaloge postopno izčrpali, evropska komisija za naslednje obdobje (2014–2020) predlaga vzpostavitev sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim.