Pri 1100 evrih mesečnega honorarja in 1100 evrih bruto plače je zaposleni bistveno na boljšem, saj v celem letu prejme vsaj tisoč evrov regresa za letni dopust, približno tisoč evrov povračila za malico in slabih petsto evrov povračila za prevoz (upoštevali smo mesečno karto za LPP). Normiranec vsega tega ne dobi  in čeprav plača le pol toliko dohodnine kot zaposleni, trikrat višji prispevki odnesejo vse ugodnosti. Normiranec je namreč sam svoj delodajalec, zato mora plačati tudi prispevke delodajalca in ne le prispevke delavca. Preračunano mu na mesec ostane le 600 evrov neto, zaposlenemu pa 440 evrov več. Če bi zaposleni dobil maksimalni regres in povračilo malice, bi mu na mesec ostalo dvakrat toliko kot normiranemu espeju.

Pri osnovnem izračunu smo upoštevali minimalno nadomestilo za malico in minimalni regres, pri normirancu nismo upoštevali morebitnega izpada dohodka v primeru bolniške in dopusta.

Skoraj pol normirancev je na slabšem, kot če bi bili zaposleni

Tudi pri povprečni plači nekaj nad 1900 evrov bruto je zaposleni že z minimalnim regresom, povračilom malice in prevoza na boljšem, na mesec mu ostane približno 80 evrov več kot normirancu, če ta ne gre nič na bolniško ali dopust.

Podatki finančne uprave kažejo, da je pod povprečno plačo skoraj polovica, natančneje 41 odstotkov normirancev. Toliko normiranih espejev je torej na slabšem, kot če bi bili zaposleni.

Pri višjih prihodkih pa je slika obrnjena. Pri dvakratniku povprečne plače ali 3750 evrih bruto plače (približno 2300 neto) ali honorarja je normirani espejevec že 660 evrov na mesec na boljšem od zaposlenega. Če bi zaposleni prejel maksimalni regres in maksimalno povračilo malice, bi bila mesečna razlika še vedno petsto evrov mesečno v škodo zaposlenega.

Kot lahko vidite v tabeli je največja razlika pri dohodnini, ki je zaposleni plača štirikrat več kot normiranec, prispevkov pa dvakrat več.

V primeru dopusta ali bolniške pa ...

Opozoriti velja, da samostojni podjetnik za čas, ko ne dela, načeloma ne dobi plačila, medtem ko zaposleni v času dopusta, ki ga je približno za en mesec, dobi plačo. V konkretnem primeru je to približno 2300 evrov neto. Espe prav tako ne dobi nadomestila v primeru bolniške odsotnosti do 20 delovnih dni (to je približno en mesec), ampak mora tudi za čas bolniške plačati prispevke.

Če upoštevamo se plačilo za dopust in deset dni nadomestila za bolniško, se razlika med samostojnim podjetnikom in zaposlenim z maksimalnim regresom in malico zmanjša na dobrih 200 evrov na mesec v škodo zaposlenega. Razlika se ustrezno zmanjša tudi, če zaposleni prejema višje nadomestilo za prevoz od upoštevanih 37 evrov na mesec. 

V razredu med 23 in 45 tisoč evrov letnega prihodka je dobra tretjina vseh normiranih espejev, ki niso popoldanci. Kot lahko vidimo, so normiranci pri teh prihodkih na boljšem, a razlika ob upoštevanju vseh ugodnosti, ki jih imajo zaposleni, ni ekstremno velika.

Pri šest tisoč evrih bruto plače oziroma honorarja pa je razlika ogromna.

Normiranemu samostojnemu podjetniku na mesec ostane 1600 evrov več kot zaposlenemu. Zaposlenemu z bruto plačo 6000 evrov ostane 3650 evrov neto, normiranemu samostojnemu podjetniku pa skoraj 5300 evrov.

Zaposleni plača petkrat več dohodnine

Zaposleni plača skoraj trikrat več prispevkov in petkrat več dohodnine, v dveh mesecih plača skoraj toliko dohodnine kot normiranec v celem letu. Glavni razlog je ta, da je dohodninska lestvica progresivna, medtem ko je dohodnina pri normirancu ne glede na to, koliko zasluži, vedno 25-odstotna (od 20 odstotkov prihodkov, saj se upošteva, da ima 80 odstotkov stroškov). 

Normirancev, ki bi zaslužili šest tisoč evrov honorarja na mesec, ni prav veliko, leta 2020 jih je bilo 2116 ali deset odstotkov vseh samozaposlenih normirancev, ki so svojo dejavnost opravljali vse leto.

Ob tem velja opozoriti, da normiranec, ki preseže 50 tisoč evrov letnih prihodkov, postane v naslednjem letu zavezanec za DDV; kar pomeni, da mora na računu obračunati tudi DDV in voditi vse evidence, ki jih zahteva sistem DDV. Ena od ključnih prednosti normirancev je namreč, da jih ni treba zbirati računov za stroške (ali odbitev DDV-ja).

Normirance smo uvedli zaradi poenostavitve poslovanja. Normirancu namreč ni treba zbirati računov za stroške, ampak se mu prizna, kot da jih ima 80-odstotkov, od razlike pa plača 25-odstotni davek. Mora pa, ker je sam svoj delodajalec, plačati tudi prispevke delodajalca. Normiranec tako vsak mesec plača 451 evrov prispevkov, od vseh svojih prihodkov pa štiri odstotke dohodnine.

janez.zalaznik@styria-media.si