“Če žrtev nasilja v družini ne vidi druge možnosti preživetja in storilca ubije, to pomeni, da državi žrtve s svojimi institucijami ni uspelo zaščititi,” je primer ženske, ki se je prejšnjo soboto nasilnega partnerja ubranila tako, da ga je pokončala, komentirala Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo.
Samo zadnja dva konca tedna so Slovenijo pretresle tri družinske tragedije: dva umora, uboj in poskus umora.
Nezaupanje v ustanove
“V nekaterih primerih družine sploh niso bile obravnavane, v drugih pa so institucije posredovale že ničkolikokrat, a nasilja niso zaustavile. Žrtve pogosto izražajo visoko stopnjo nezaupanja v delovanje policije, centrov za socialno delo in sodišč, kar je tudi posledica poročanja medijev,” je bila kritična Zabukovec Kerinova. Poudarila je, da v gospodarski krizi vedno več ljudi čuti nemoč ter da se mnogi brezposelni in revni počutijo spregledane in ponižane. V takih razmerah človek izbruhne tam, kjer čuti, da mu je to dovoljeno – najpogosteje v družini, kjer je nasilen do ljudi, ki jih dojema kot šibkejše od sebe.
Čakajo, da gre mimo
S tem se je strinjal socialni pedagog in psihoterapevt Ljubo Raičevič, ki je obenem poudaril, da nasilje ni odvisno od človekove narave, ampak od kulturnih in družbenih dejavnikov. “Kakšna je razlika med nasilnim Slovencem, ki najprej zaduši ženo in potem obesi sebe, ter talibanom, ki ženski odseka ušesa in nos?” se je vprašal Raičevič in odgovoril: “Majhna!” Sodobne družbe množično iščejo odgovor v zakonodaji. “Težava je v tem, da se nasilje pojavi zelo zgodaj, v vrtcu, osnovni, srednji šoli, ljudje v njih pa pogosto le čakajo, da gre mimo njih,” je poudaril Raičevič.
Izobraženi nasilneži
Njegovi razlagi pritrjujejo rezultati prve nacionalne raziskave o nasilju v zasebni sferi in partnerskih odnosih, ki je pokazala, da so povzročitelji nasilja v 90,8 odstotka primerov moški. Najmlajši je star 14 let, nasilni pa so tudi v pozni starosti, saj ima najstarejši 84 let. Največkrat so zaposleni za polni delovni čas, med njimi je le 1,4 odstotka brezposelnih. Večinoma so bolje izobraženi; največ jih je končalo srednjo šolo.
V Društvu za nenasilno komunikacijo zadnji čas opažajo, kot so dejali, novo nišo: narašča število lažnih prijav nasilja, ko se storilci tako ustanovam kot medijem predstavljajo kot žrtve. Če jim ustanove verjamejo, da ne delajo ničesar narobe in se le odzivajo na partneričino izzivanje, to storilca le podžge k uporabi še več nasilja, je opozorila Zabukovec Kerinova.
Miniintervju - Slavko Ziherl: Eksplodirajo zaradi malenkosti
Zadnji čas smo bili priča odmevnim zgodbam o nasilju v družini, ki se je končalo s smrtjo. Kakšen je psihološki profil takih nasilnežev?
To so praviloma ljudje s čustveno neuravnovešeno osebnostno motnjo, ki slabo obvladujejo svoje čustvene vzgibe, hitro menjajo razpoloženje, imajo zelo slabe živce ter že zaradi malenkosti planejo kvišku, postanejo jezni in agresivni oziroma čustveno eksplozivni, kar je potem vzrok nasilnih dejanj. Ti ljudje niso prav nič samozavestni ali pa imajo kompleks manjvrednosti. Nasilje zato brez zavor pokažejo ravno ob tistih, ki so jim najbližji.
Kaj jih neposredno izzove?
Malenkosti, neumnosti. Večinoma jim nekdo nasprotuje v njihovih željah in težnjah, oni pa to nasprotovanje razumejo kot žaljivo in uperjeno proti njim. Ker so nesamozavestni, se na tako pripombo hitro odzovejo.