Prezasedenost slovenskih zaporov je že dolgo trd oreh, ki ga vlada namerava streti z gradnjo novega v Dobrunjah, s pravkar sprejetim odlokom o ugotovitvi zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih in prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni pa tudi z začasnimi ukrepi.

Foto: zajem zaslona Bojan Majcen, direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Te je na včerajšnji novinarski konferenci predstavila že ministrica za pravosodje Andreja Katič, danes pa v izjavi za javnost še generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) mag. Bojan Majcen.

Z droni tihotapijo stvari v zapore

"Zakon predvideva alternativno prestajanje kazni za osebe, ki so že v zaporu, ob tem pa tudi predčasen izpust. Ta je veljal že prej, a po novem bodo lahko zaporniki zaprosili zanj šest mesecev pred zaključkom kazni, če so je dotlej že prestali dve tretjini. V novelo je vključena tudi zaščita zračnega prostora, saj se dogaja, da skušajo z droni vtihotapiti različne predmete v zaporsko okolje," je povedal Majcen nato pa pojasnil ukrep, ki je v javnosti dvignil največ prahu – začasno prekinitev zaporne kazni, v skladu s katero bodo zaporniki lahko začasno odšli na prostost, a se jim to ne bo štelo v čas prestajanja in se bodo nato seveda morali vrniti za rešetke: "Nikakor v ponedeljek ne bomo na široko odprli vrat naših zaporov, temveč se bomo lotevali vsakega primera posebej, pri čemer bo moral obsojeni dati svoje soglasje. Obrnili se bomo na zapornike, ki že zdaj hodijo na proste izhode, kar pomeni, da je njihova resocializacija oziroma priprava na vrnitev v družbo že uspešna, in tiste, ki so kazen nastopili s prostosti, kjer po izreku sodbe torej niso naredili nobenega kaznivega dejanja več. Ko bodo na začasni prostosti, jih tudi ne bomo nadzorovali. Verjamem, da javna varnost ne bo ogrožena."

Vsega je kriv člen 308

O številu zapornikov, ki bi jim prekinili kazen - ta ukrep lahko traja tri mesece z možnostjo podaljšanja - ni hotel govoriti, "sem pa v državnem zboru rekel, da jih bo manj kot 100". Omenil je tudi dobre izkušnje iz obdobja epidemije covida-19, ko so začasno izpustili 200 zapornikov, "in so se vsi vrnili na prestajanje kazni".

Trenutno je v naših zaporih 1826 obsojencev, najbolj zatrpani pa so pripori. "Največji priliv novih zapornikov je zaradi člena 308 (prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države oziroma tihotapljenje migrantov, op. a.). Pričakujemo sicer, da se bodo razmere pozimi umirile, več pa jih bo spet spomladi in poleti," je dejal Majcen.

Zaporniki so zaradi nevzdržnih razmer v zavodih za prestajanje kazni vlagali že tožbe  in prejeli vsega skupaj 360.000 evrov odškodnine, "predvsem zavoljo situacije na Povšetovi".

Zasebnih varnostnikov ne bodo najemali

K izboljšanju razmer naj bi pripomogel novi zapor v ljubljanskih Dobrunjah, ki ga bodo odprli prihodnje leto, pri čemer pa se bo Ursiks še vedno soočal s pomanjkanjem pravosodnih policistov. Teh je trenutno 525, potrebovali bi jih še najmanj 100. Izpad bodo po Majcnovih besedah skušali vsaj delno pokriti s pritegnitvijo uslužbencev, ki so že v sistemu in so bili v preteklosti pravosodni policisti: "Zdaj se pogovarjamo s petindvajsetimi." Angažirali naj bi tudi upokojene pravosodne policiste, nikakor pa ne zasebnih varnostnih služb. "Zapori so državne ustanove in v svojem mandatu ne bom pristal na njihovo privatizacijo," je zaključil Majcen.