V noči na zadnji petek lanskega leta so policisti v Brežicah ustavili voznika opla zafire bolgarskih registrskih oznak. Izkazalo se je, da je 21-letni državljan Bolgarije, ki sploh nima vozniškega dovoljenja, v avto strpal nič manj kot deset Sircev. Seveda se je zglasil pri preiskovalnemu sodniku, zaradi izpostavitve potnikov življenjski nevarnosti pa ga čaka tudi strožja kazen.

Foto: PU Novo mesto Migranti Gorenjski policisti so v sredo pred tem na avtocesti v smeri Avstrije, v bližini cestninske postaje pred predorom Karavanke, ustavili državljana Palestine. V avtu z nemško registracijo je z rojakom prevažal pet državljanov Sirije, ki so samovoljno zapustili azilni dom in sta jih peljala proti Avstriji. Palestincema, ki imata urejen status v Nemčiji, so odvzeli prostost in ju zaradi storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države privedli k preiskovalnemu sodniku. Tujce so vrnili v azilni dom.

Na mejni prehod Obrežje je prav tako v sredo, 27. decembra, okrog enajstih zvečer pripeljal 41-letni voznik tovornjaka z bosanskimi registrskimi oznakami, brez zaviranja trčil v zapornico in zapeljal v Slovenijo. Policisti so ga ustavili v Mokricah in v vozilu našli 17 Kitajcev. Tudi tega prevoznika so privedli k preiskovalnemu sodniku. Takšna poročila policijskih uprav se ponavljajo iz dneva v dan.

Podobne kazni za terorizem

Kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države v kazenskem zakoniku opredeljuje 308. člen, ki so ga leta 2020 spremenili – kazni za tihotapljenje migrantov so se drastično povišale na tri do 15 let zapora, če je vpletena hudodelska združba. Toliko je sicer pri nas najvišja zagrožena kazen za uboj in najnižja za umor, podobne so sankcije za terorizem.

Članice Evropske unije so se doslej s problemom migracij vse preveč spoprijemale same, pred novim letom pa sta svet EU in evropski parlament dosegla politični dogovor o novem migracijskem in azilnem paktu. Nova zakonodaja, sprejeta naj bi bila letos, med drugim predvideva solidarnost med članicami, ki se bodo znašle pod migracijskim pritiskom. Slovenija bi morala tako letno sprejeti 126 migrantov, kar po mnenju notranjega ministra Boštjana Poklukarja ne pomeni prekomerne obremenitve našega azilnega sistema.

Na prvem mestu Afganistanci

Policija je sicer do konca novembra lani obravnavala 55.230 nezakonitih prehodov državne meje, predlani skoraj pol manj: največ, skoraj tretjina, je bilo državljanov Afganistana, sledili so Maročani in Pakistanci. Večinoma pa se v obljubljene države zahodne in severne Evrope ne vtihotapijo na lastno pest, ampak za prevoze plačajo na tisoče evrov. Le malo prevoznikov je samostojnih, največkrat so člani hudodelskih združb.

Z republiške uprave za izvrševanje kazenskih sankcij so nam sporočili, da je trenutno pri nas zaprtih 1700 oseb, kar je največ do zdaj. Od tega je zaradi prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, torej tihotapljenja migrantov trenutno v priporu in pravnomočno obsojenih – na prestajanju kazni – 617 oseb! Skoraj tretjina vseh zapornikov...

"Kazniva dejanja zoper javni red in mir, kamor spada 308. člen KZ-1 (pa tudi nekatera druga kazniva dejanja), so v porastu. Po zastopanosti v letu 2022 so na drugem mestu (21,3 %), v letih 2019 do 2021 so prav tako na drugem mestu (delež 2021: 18,98 %, 2020: 21,03 %, 2019: 16,95 %), v letu 2018 pa so bila tovrstna kazniva dejanja na 4. mestu po zastopanosti (7 %), kar kaže na porast tovrstnih kaznivih dejanj od leta 2019 dalje. Na prvem mestu so v vseh teh letih premoženjska kazniva dejanja," smo izvedeli na Ursiksu.

Zaporniki 60 držav sveta

Zapori na 13 lokacijah po državi dobesedno pokajo po šivih, po podatkih Ursiksa je skupna zasedenost kar 129,8-odstotna. Velika večina priprtih in zaprtih oseb zaradi 308. člena je tujih državljanov. "Predlani smo v slovenskih zaporih obravnavali tujce iz kar 60 različnih držav, zato se glede na njihovo povečano število soočamo s številnimi izzivi. Ti lahko nastajajo tudi v povezavi s konceptom skupinskega prestajanja zaporne kazni, ki je pri nas prevladujoč. V okviru strokovne obravnave in varovanja zaprtih pa je ključno predvsem zagotavljanje kakovostne komunikacije s tujci in premagovanje jezikovnih ovir, ki se z naraščanjem števila tujcev iz različnih držav povečujejo. V okviru Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij smo zato med drugim pripravili dokument z osnovnimi informacijami za tujce o prestajanju zaporne kazni in pripora v slovenskem in 23 tujih jezikih, ki izpostavljajo vse pomembnejše vsebine, s katerimi se seznani zaprta oseba ob prihodu v našo institucijo. Trudimo se, da zmanjšujemo občutek izoliranosti tujcev, na način, da se jim omogoča obiske in druge stike z zunanjim svetom - npr. z omogočanjem podaljšanega obiska v primeru, ko ga obiščejo svojci in z izvedbo skype video klicev. Prav tako se trudimo zagotavljati dostop do čtiva v njihovem jeziku prek konzularnih organov," so sporočili z Ursiksa.

Predsednica države pomilostila trojico

Po razpoložljivih podatkih še noben prevoznik migrantov ni bil obsojen na najvišjo, 15-letno zaporno kazen. Dostikrat priznajo krivdo in se tako pogodijo za sankcijo, nižjo od minimalnih treh let aresta, to spremljata še stranska denarna kazen v povprečni višini nekaj tisočakov ter izgon tujca iz države. O takšnem primeru, ki ni redek, smo poročali tudi na Žurnalu24:  Poljak Adrian Edward Tomalski-Zajac, ki so ga ustavili s 17 Turki v kombiju, je s tožilstvom sklenil sporazum o priznanju krivde in jo odnesel z dvema letoma in pol zapora, 1.500 evri denarne kazni in petletnim izgonom iz države.

Z veliko sreče pa jim kazni sploh ni treba prestati do konca. Predsednica države Nataša Pirc Musar je doslej pomilostila tri tihotapce migrantov. 

domen.mal@styria-media.si