Slovenski minister za kmetijsko Dejan Židan se je v iztekajočem tednu v Bruslju sestal z evropskim komisarjem za kmetijsko Philom Hoganom. Njuno srečanje še ni prineslo rešitve za zaplet z zaščito terana. Evropska komisija bo preučila argumente Slovenije in v prihodnjih tednih slovensko vlado zaprosila za dodatna pojasnila.

"Verjamemo v naše pravne argumente in verjamemo, da jih bo komisija tokrat natančno preučila ter ravnala transparentno in v skladu s pravnim redom," je pri tem poudaril Židan.

“Provocirajo in lažejo”

Direktor zadruge Vinakras iz Sežane Marjan Colja je na žurnal24.si pri tem povedal, da po eni strani razume hrvaške vinarje, ki se borijo za svoje interese, po drugi strani pa je spomnil, da naj bi vendar v Evropski uniji veljali nek pravni red in neka pravila. “Naša zaščita je bila leta 2004 že na evropski ravni pravilno in pravočasno sprejeta. S strani Evropske komisije pričakujemo, da bodo pravila veljala za vse enako.”

Pred odhodom ministra Židana na omenjeni sestanek so se s Krasa vrstili tudi nekateri komentarji, češ da bi morala Slovenija enostavno zavrniti kakršnekoli pogovore na to temo, saj da je stvar zaključena.

Colja meni drugače. “Hrvati res provocirajo. Ne le da provocirajo, pač pa je v teh provokacijah tudi kar veliko laži. Če bi bili mi tiho in se ne bi odzivali na te provokacije, bi to lahko pomenilo, da na to kar pristajamo. Menim, da je povsem pravilno, da ministrstvo odgovarja na te provokacije in da ščiti naše interese.”

Direktor največjega pridelovalca terana na svetu poudari, da je bila pred prejšnjo komisijo stvar res zaključena, vendar na vztrajne pritiske Hrvatov je nova to vprašanje ponovno odprla. “Večkrat se sprašujem, če bi to isto potezo naredili, če bi bila namesto Slovenije na drugi strani Francija ali Italija. Bi imeli toliko poguma?”

Vprašanje je eksistenčnega pomena

Osebno meni, da so v ozadju neke igrice in da je očitno Hrvatom nekdo v Bruslju nekaj obljubil. In kaj če te igrice vendarle pripeljejo do tega, da ne bi zmagal pravi red, da se ne bi spoštovalo zaščite, ki je bila že sprejeta? “Poglejte, vinogradništvo na Krasu pomeni najmanj 90, če ne 95 odstotkov vse kmetijske proizvodnje. Od tega je skoraj 90 odstotkov le vino teran. Za nas je torej eksistenčnega pomena!”

Colja nadaljuje z dejstvom, da se teran prodaja skoraj samo v Sloveniji, slovenski kupec ga popije določeno količino, ki z leti niti ne narašča niti ne upada. “Se pravi, da ga čez noč ne moremo prodati enkrat več. Če bi prišlo do tega, da se pač zaščito razširi tudi na hrvaški teran, bi to njihovo vino prišlo na slovenski trg. Kar se je že zgodilo in zaradi česar smo že ukrepali. Cene njihovega vina so bile nižje, kot so naše,” pove in poudari, da je sama pridelava grozdja za teran na našem Krasu ali v hrvaški Istri bistveno različna.

“Pri nas so težji pogoji, manjše površine, večji rizik, dražje investicija v vinograde. V teh parametrih seveda ne moremo konkurirati,” poudari. Izpostavi, da cena grozdja zagotavlja pokrivanje minimalnih stroškov vinogradnikom, predvsem pa, da teran ne predstavlja eksistence le vinogradnikom, pač pa da predstavlja tudi kraški turizem. “Pogoj za kraški turizem pa sta teran in kraški pršut. Če to izgubimo, izgubimo vse.” Colja meni, da bi se morala ob hrvaških prizadevanjih za teran dvigniti tudi lokalna skupnost.

V katero smer se bo naprej odvijalo vprašanje terana, bo znano v prihodnjih tednih. Komisar Hogan bo najprej preučil slovenske argumente, ki mu jih je ta teden predočil minister Židan, nato pa po potrebi zastavil dodatna vprašanja.

Židan je ob tem izpostavil, da so se o vprašanju zaščite terana že posvetovali z več pravniki in tudi z nekaterimi državami, na primer Francijo, ter napovedal, da se bodo posvetovali še z nekaterimi drugimi državami in da nameravajo naročiti tudi študijo pri evropsko priznanem strokovnjaku iz Nemčije.

barbara.barbic@zurnal24.si