"Dopolnitev ustave s pravico do pitne vode bo poleg zaščite vodnih virov, temveč dala tudi jasen signal, da Slovenija ni supermarket, kjer si lahko vsak z denarjem kupi kar si pač zamisli ali zaželi," je danes na predstavitvi predloga za spremembo ustave povedala Andreja Katič iz SD, ki poleg Desusa, Zaab in ZL, želi v ustavo zapisati, da ima vsakdo pravico do pitne vode. Vodni viri, ki služijo oskrbi prebivalstva s pitno vodo, pa bi se lahko izkoriščali le v obliki neprofitne javne službe.

V Sloveniji je sicer pravica do pitne vode že zagotovljena z zakonom, a kot poudarjajo poslanci, se zakoni lahko lažje in hitreje spreminjajo kot ustava.

Predlog bi že obravnavali, če vlada ne bi padla

Predlog za zapis pravice do vode so že lani predlagali v državnem svetu in poslancem naložili naj v ustavo zapišejo, da so vodni viri javno dobro in naj se oskrba z vodo zagotavlja v  obliki neprofitne javne službe. Predlog za razpravo v parlamentu pa je takrat vložil poslanec PS in Zaab Brane Golubović. A je koalicija takrat še pred razpravo oziroma samim glasovanjem razpadla.

Ideja je v Sloveniji pritegnila pozornost po tem, ko se je Unija februarja lani zavzela, da bi z direktivo omogočili podeljevanje koncesij. Ta naj bi skozi stranska vrata odprla možnost privatizacije vodnih virov. Takrat je peticijo proti evropski direktivi podpisalo 1,5 milijona ljudi.

Nasprotniki privatizacije tako kot primere - pred katerim se želijo obvarovati - navajajo privatizacijo vode v Južni Ameriki. V Ekvadorju, kjer upravljanje z vodovodnim sistemom prevzelo zasebno podjetje, se je sicer povečala zanesljivost z oskrbo vode, a so se računi za vodo povečali tudi za 75 odstotkov. Število zaposlenih pa se je malodane prepolovilo.