Na vprašanje, ali je načrtovano preoblikovanje diplomatsko-konzularne mreže in v tem okviru zapiranje nekaj predstavništev v skladu s slovensko zunanjepolitično strategijo, je predsednik Danilo Türk dejal, da gre za korak, "ki ga je izsilila kriza" in da je verjetno nujen, da pa bo "verjetno treba zelo dobro razmisliti o tem, kateri nadaljnji koraki so potrebni".

Te poteze so "izsiljene z ekonomsko situacijo in niso nastale prvenstveno zaradi premisleka o naši zunanjepolitični strategiji", je dejal. Po njegovi oceni so "določene spremembe potrebne in morebiti je to zapiranje način, kako se začne", vendar pa mora biti "samo del procesa in moral bo imeti tudi projekcijo odpiranja veleposlaništev tam, kjer nam ta najbolj manjkajo, in krepitev tam, kjer smo prešibki".

Pri tem je izpostavil, da v Afriki Slovenija ni prisotna, na Bližnjem vzhodu pa izrazito premalo. Želi si tudi, da bi se lotili krepitve naših veleposlaništev na Kitajskem, v Indiji, Egiptu, na Japonskem, kjer so kadrovsko šibka.

Enako naredile tudi druge države

Ob tem je spomnil, da so tovrstne korake sprejele tudi nekatere druge evropske države, med njimi Švedska, ki je ob zaprtju svojega veleposlaništva v Sloveniji dejala, da to seveda ne pomeni nižanja diplomatskih odnosov, ampak da gre za reorganizacijo, ki je potrebna glede na spremenjene okoliščine in potrebe države. "V tej izkušnji je tudi neki nauk za nas," je dodal.

Glede strategije slovenske zunanje politike pa je izpostavil, da mora predvsem delovati. "Ne smemo si domišljati, da jo lahko z nekim improviziranim pristopom damo na papir in da bo potem to že delovalo. Potrebujemo več časa," je dodal v odgovoru na enega od vprašanj.

Slovenija se mora odločiti za pot zunanje politike

V predavanju z naslovom Slovenija in svet, ki ga je organiziral Klub nekdanjih slovenskih veleposlanikov v Mednarodnem centru za promocijo podjetij v Ljubljani, udeležili pa so se ga tudi nekdanji slovenski veleposlaniki in tuji veleposlaniki v Sloveniji, je predsednik Türk pred tem ocenil, da je Slovenija na križpotju in da se mora odločiti, katero pot bo izbrala njena zunanja politika.

Na voljo sta dve možnosti. "Lahko izberemo bolj konservativen pristop in se osredotočimo na najbolj neposredne naloge, ki vključujejo dobre sosedske odnose, gospodarsko diplomacijo in našo vlogo na Balkanu." Po drugi strani pa lahko Slovenija izbere zahtevnejšo pot, ki bi zahtevala dejavnejšo vlogo pri oblikovanju zunanje in varnostne politike EU, bolj domiselno vlogo v odnosih z velikimi silami in visoki profil v večstranski diplomaciji, predvsem v zvezi s človekovimi pravicami, humanitarno pomočjo in mednarodnim pravom, je dejal. Slovenija se mora vprašati, kakšne ambicije in kakšno kakovost politične volje ima. Sedanja izhodišča niso slaba, lahko pa dosežemo še več, je pristavil.

Izboljšati tudi notranje stanje

V sedanji, četrti fazi v razvoju slovenske zunanje politike, ki po besedah predsednika traja od leta 2008, poimenoval pa jo je "čas novih priložnosti", pa mora po oceni Türka Slovenija predvsem izboljšati svoje notranje stanje – gospodarsko in politično. "Urediti mora svojo hišo," je dejal, kajti le uspešna država lahko uživa ugled, ki je potreben za pomembne pobude v zunanji politiki.

Predsednik sicer ne dvomi, da je Slovenija sposobna zagotoviti konsolidacijo javnih financ in svoje gospodarstvo usmeriti na novo, višjo raven rasti in razvoja. Prej ko bo to doseženo, bolje bo, je pristavil.

Diplomatsko službo pa je treba prilagoditi potrebam časa in natančno določiti njene dolžnosti, vključno z nekaterimi osnovnimi nalogami, kot je gospodarska diplomacija, da bo lahko ustrezno služila potrebam države, je dejal. Pri tem je izpostavil, da je bila gospodarska diplomacija vselej del diplomacije in da zdaj torej ne govorimo o novi vsebini, ampak iskanju novih prioritet.

V predavanju, ki ga je označil kot razmislek o slovenski zunanji politiki in širše, o pogledu Slovenije na svet, ob dvajseti obletnici slovenske diplomacije, je med drugim še poudaril, da trenutne mednarodne razmere zahtevajo skrbno razmišljanje in zrele odločitve.