Vladi je potekel mandat, vendar bo do imenovanja nove opravljala tekoče posle, kar ji zagotavlja ustava. Funkcije so medtem izgubili državni sekretarji Žan Mahnič, Jelka Godec in Janez Žakelj, saj so nastopili poslanski mandat.

V poslanske klopi so tako včeraj znova sedli državna sekretarja v kabinetu predsednika vlade Mahnič (SDS) in Godčeva (SDS) ter državni sekretar na ministrstvu za obrambo Žakelj (NSi). S tem so izgubili svoje funkcije, saj zakon o poslancih v 10. in 11. členu določa, da poslancem z nastopom mandata prenehajo vse ostale funkcije v državnih organih.

Mahnič, ki je v bil v parlament kot 24-letnik prvič izvoljen že leta 2014, je bil v Janševem kabinetu odgovoren za nacionalno varnost, Godčeva pa za zdravstvo. 

Ministri morajo oddelati do konca

Med poslance gre tudi šest dosedanjih ministrov, vendar ustava v 115. členu določa, da morajo predsednik vlade in ministri od dneva, ko se začne nov mandat novega državnega zbora, do izvolitve novega predsednika vlade in ministrov opravljati tekoče posle.

Med tekoče posle sodijo projekti novih zakonov in predlogi zakonov, ki so ob nastanku omejitve opravljanja poslov na tekoče posle že v državnem zboru, sprejemanje in izdajanje podzakonskih predpisov ter kadrovska in druga vprašanja, je pojasnila služba vlade RS za zakonodajo.

Ustavni pravnik in nekdanji premier Miro Cerar je za oddajo TVS Odmevi komentiral zamik, ki ga je na delo prihodnje vlade povzročila vložitev okoli 30 zakonskih predlogov v parlamentarni postopek s strani SDS in NSi. Po Cerarjevem prepričanju bo poteza nove opozicije načrte vlade pri nekaterih vprašanjih, kot je zakon o RTV, zamaknilo za kakšen mesec ali dva. 

Oblikovanje nove vlade sicer steče po konstituiranju državnega zbora, ko je potrjena vsaj polovica poslanskih mandatov. Predsednik republike ima nato 30 dni časa, da po posvetu s poslanskimi skupinami državnemu zboru predlaga kandidata za mandatarja.

Predsednik republike Borut Pahor je že napovedal, da bo takoj po imenovanju vodij poslanskih skupin - ti morajo biti imenovani v sedmih dneh od ustanovne seje - z njimi sklical posvetovanja o možnih kandidatih za mandatarja. Ta naj bi bila opravljena najpozneje do 23. maja. Po Pahorjevih pričakovanjih bo nato predlog za imenovanje novega predsednika vlade lahko še isti dan posredoval v državni zbor.

Foto: Anže Petkovšek Ustanovna seja državni zbor parlament dz

Volitve predsednika vlade se nato opravijo najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. Mandatarja za sestavo nove vlade DZ voli z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno.

Tudi ko je mandatar izvoljen, prejšnja vlada še vedno opravlja tekoče posle, dokler niso imenovani tudi ministri. Glede na zakonske roke mora novoizvoljeni predsednik vlade ministre predlagati v 15 dneh po svoji izvolitvi. Kandidati se morajo pred glasovanjem predstaviti še pred pristojnimi delovnimi telesi DZ.

Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, ko je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Še neimenovane ministre pa mora novi premier predlagati v desetih dneh.

Po imenovanju vlade prejšnji premier preda posle svojemu nasledniku, navadno še isti dan po imenovanju. Sledijo primopredaje na posameznih ministrstvih. Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je napovedal, da bodo poskušali novo vlado oblikovati že do 3. junija. Naglico pojasnjuje tako s tem, da želijo pokazati svojo učinkovitost, kot z željo, da preprečijo nadaljnje sporne poteze odhajajoče vlade.

dezurni@styria-media.si