Novi zakonik je dober, ker je v celoti pisan v korist otrok, je svoje mnenje o družinskem zakoniku povzela Olga Rupnik Krže, ravnateljica Mladinskega doma Malči Beličeve Ljubljana. Poleg nje smo za komentar konkretnih rešitev iz zakonika prosili Darjo Kuzmanič Korva, sekretarko Skupnosti centrov za socialno delo (CSD) Slovenije, ki je zbirala pripombe CSD med pripravo: “Kot bistveno razliko med veljavno in novo zakonodajo prepoznavam to, da so pravice in koristi otrok pred pravicami odraslih, staršev in drugih ljudi, ki skrbijo za otroka.”
Vrhovna sodnica Mateja Končina Peternel ter nekdanja sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak pa sta osvetlili rešitve primerov, ki jih predstavljamo v okvirčkih.
Rejništvo
CSD bo moral ob odvzemu otroka pripraviti načrt pomoči družini. Če bo sodišče otroka staršem odvzelo, se bo moralo najmanj na tri leta preverjati, kako se načrt izvaja in ali že obstaja možnost vrnitve otroka družini. Če bo ugotovilo, da starši niso pripravljeni izboljšati razmer za vrnitev
otroka, bo moral CSD poiskati trajno rešitev za nadomestno varstvo. Sodišče bo vselej odločilo tudi, katere pravice bodo starši ohranili in katerih ne. Starši bodo morali tudi v času, ko bo otrok v rejništvu, plačevati preživnino.
Nasilje v družini
CSD bo lahko odločil o nujnem umiku otroka iz družine, kar pa bo moralo v 48 urah potrditi sodišče; umik bo lahko trajal največ šest dni.
Poleg tega zakonik ureja začasne odredbe in ukrepe trajnejšega značaja, odločanje pa bo v rokah sodišča, kar bo razbremenilo CSD. Ti bodo na podlagi strokovne odločitve predlagali ukrep, o katerem bo presodilo sodišče. S prenosom na sodišča se bo dosegla večja objektivnost odločanja. V zakonik je vpeljana tudi načelna določba o prepovedi telesnega kaznovanja, vendar brez predvidenih sankcij.
Posvojenci
Otroke bodo lahko po novem posvojili tudi sorodniki, recimo stari starši, in tudi zunajzakonski partnerji. Doslej je bila posvojitev omejena na poročene pare. O posvojitvi bo odločilo sodišče, pri tem pa upoštevalo tudi mnenje otroka. Istospolni partner lahko otroka svojega partnerja posvoji že zdaj, vendar le, če se drugi od staršev s tem strinja ali pa če otrok drugega od staršev nima. Otrok v istospolni družini bi tako dobil večjo socialno varnost. V izjemnih primerih je že zdaj dovoljena posvojitev s strani samske osebe, ampak šele po tem, ko se ugotovi, ali je to res v korist otroka.
Otrok med ločitvijo
Par brez otrok se bo lahko po novem ločil pri notarju. Tako pri ločitvah kot tudi sicer pri vprašanjih, povezanih z otrokom, pa bo imel otrok več možnosti povedati svoje mnenje zlasti s pomočjo zagovorništva otroka. Uvedena bo tudi družinska mediacija, ki bo brezplačno lahko potekala pred, med sodnim postopkom ali po njem. Parom bo morala po novi ureditvi država na njihovo željo omogočiti pomoč pri prizadevanjih za ohranitev njihove zveze. Če se staršem o stikih ne bo uspelo dogovoriti in bo obstajala resna nevarnost ugrabitve otroka, se bo lahko sodišče odločilo tudi za začasen ukrep prepovedi prehoda državne meje. Stiki pod nadzorom pa bodo po novem omejeni na šest mesecev; v tem času bodo morali strokovnjaki oceniti, ali otroku koristijo ali ne.
MENI NIČ NE TEČE TEBI PA VERJETNO V POTOKIH.
Zakonik prinaša veliko dobrih rešitev, vendar tudi ideološko pojmovanje družine. Zakaj ne bi uporabili le dobrih in poštenih rešitev, brez …
jaz pa mislim, da istospolni ne morejo enako vzgojiti otroka kot moški in ženska...nimam nič proti njim, so eni izmed …