Predlog NEPN, ki temelji zgolj na OVE virih, povečuje izpuste CO₂, energetsko uvozno odvisnost ter stroškovno ceno električne energije za skoraj 70 EUR/MWh. To potrjuje prvi del študije, ki jo je na današnji seji UO GZS predstavil Jože P. Damijan. "Strateškega pomena je, da Slovenija doseže elektroenergetsko uvozno neodvisnost in hkrati podnebno nevtralnost do leta 2035. Zato GZS vztraja, da mora vlada odločitev o izgradnji JEK 2 sprejeti čim prej," je izpostavil predsednik GZS Tibor Šimonka na današnji seji Upravnega odbora. 

Potrebe slovenskih odjemalcev po električni energiji se bodo do leta 2050 podvojile, je poudaril Šimonka. "To kriči po spremembi NEPN, kjer so sedaj industrija in gospodarstvo skoraj v celoti izpuščeni. Na dlani je, da brez izgradnje dodatnih kapacitet JEK slovensko gospodarstvo ne bo moglo preživeti," je dejal in dodal, da bo GZS vlagala vse napore v to, da bo odločevalcem jasno, da namesto zgolj "enosmerne ulice (sonce in veter) v načrte in dejanja vnesemo več-smernost, energetsko različnost in čim večjo samooskrbo".

Zaradi zamude večja uvozna odvisnost

Foto: Mediaspeed Jože P. Damijan Jože P. Damijan je predstavil prvi del študije, izvedene skupaj z dr. Dragom Babičem, z naslovom 'Ekonomski in podnebni učinki zamud in napak pri izvajanju energetske politike Slovenije'. Pojasnil je, da elektroenergetski program, ki so ga predlagali energetski strokovnjaki v okviru Sveta za razvoj pri SAZU, predvideva razogljičenje proizvodnje električne energije s kombinacijo OVE virov in JEK2 (vključitev v omrežje leta 2035). Po tem scenariju bi se stroškovna cena električne energije v obdobju 2035-2050 gibala v razponu med 60 in 85 EUR/MWh.

Ocenjuje, da pomeni zamik izgradnje JEK2 za štiri leta (vključitev v omrežje leta 2039 namesto 2035), da bodo stroškovne cene električne energije v obdobju 2035-2038 višje za skoraj 70 EUR/MWh, maloprodajne cene pa bi se dvignile na raven okrog 180 EUR/MWh. To na letni ravni pomeni višji strošek za prebivalstvo in gospodarstvo za električno energijo za dobrih 900 milijonov evrov, oziroma kumulativno za 3,5 milijarde evrov. Zaradi zamude pri odločitvi za gradnjo JEK2 bi se uvozna odvisnost povečala za 20 do 25 %.

Tudi po najboljoptimističnem scenariju bi imeli primanjkljaj

Povsem jasen je bil, da NEPN scenariji ne morejo zagotoviti dovolj električne energije za potrebe razvoja Slovenije, saj bi imeli tudi v najbolj optimističnem OVE+JEK2 scenariju dolgoročno na letni ravni primanjkljaj električne energije v višini 4 TWh. Dodal je, da solarna energija ni brezogljična. Če upoštevamo celotno življenjsko dobo in reciklažo, ima ta osemkrat višji izpust CO₂, merjeno v g/KWh. Povečevanje deleža OVE torej povečuje izpuste CO₂ glede na jedrsko energijo. To razume kot "paradoks razogljičenja v NEPN". Zato je v vseh pogledih najboljši scenarij po njegovem prepričanju jedrski scenarij.

Težava tudi premalo zmogljivo distribucijsko omrežje

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob tem pojasnila: "Da ne bo pomote. Na GZS nismo proti obnovljivim virom energije. Vendar ti žal ne zagotavljajo stabilnega in cenovno konkurenčnega vira energije."

Člani Upravnega odbora GZS so opozorili tudi na prešibko in premalo zmogljivo distribucijsko omrežje za sodobne aktivne porabnike energije ter na zamude pri umeščanju objektov v prostor, kar je predvsem velik problem pri novih investicijah.

dezurni@styria-media.si