Kandidate za sodnike in tožilce v prihodnje čaka neke vrste sprejemni izpit, da bodo prišli v krog kandidirajočih za trajni mandat. Temu bo sledilo "dveletno praktično usposabljanje z velikim poudarkom na varovanju sodnikove nepristranskosti, neodvisnosti, kako etično ravnati v službi in izven nje", pravi minister Aleš Zalar.

Zaradi drugih možnih nepravilnosti, ne samo korupcije, bo treba okrepiti tako notranjo kot zunanjo kontrolo nad sodniki in tožilci. "Tipičen primer je zastaranje v zadevi Satex, ki, tako kaže, najbrž ni posledica korupcije v pravosodju," je dejal.

Delo sodnikov bodo po spremembi zakona lahko pregledali predsedniki sodišč, še preden bo zadeva pravnomočno končana. "Predsednik bo lahko izrekel opomin, vnesel ugotovitve v sodnikov osebni spis, kar bo vplivalo na njegovo nadaljnjo kariero, sodniku bo lahko odredil razpis obravnave ali sprožil celo disciplinski postopek," pravi minister. Pregled poslovanja sodnika bodo lahko zahtevali tudi sodni svet, predsednik višjega sodišča, predsednik vrhovnega sodišča, disciplinski tožilec, disciplinsko sodišče in minister za pravosodje. "Takšen pregled bo obvezen, opravil pa ga bo predsednik višjega sodišča," je dodal.

Nezakonito pridobljeno bo odvzeto
Minister Zalar meni, da Slovenija potrebuje zakon, po katerem bo imetnik premoženja nezakonitega izvora moral dokazati, da je izvor zakonit, sicer se mu bo to premoženje odvzelo. Po njegovih besedah bo moralo pisati, da nihče ne more obdržati premoženja nezakonitega izvora.

"V klasičnem kazenskem postopku je odvzem premoženja možen šele, ko je izdana pravnomočna obsodilna sodba. To pa lahko traja nesorazmerno dolgo in odvzemu premoženja jemlje učinkovitost," je pojasnil minister, zato bo najverjetneje treba kombinirati kazenski in davčni postopek.