Jožef Jerovšek dodaja, da odstopa ne pričakuje, a da se v demokratičnih državah za tako "razvpite in smrdeče afere" odgovornost prevzame. Prepričan je, da je bilo zastaranje v zadevi Satex politični projekt in da se je pri tem uporabilo vse sile in vzvode. Sam ne vidi realnega argumenta, da primer ne bi doživel pravnomočne obsodbe.

Minister Aleš Zalar je odgovoril, da bi bilo skrb vzbujajoče, če bi za reševanje zadev na sodiščih obstajala politična volja, saj bi pomenilo konec pravne države. Storil bo vse, da bo sodna oblast neodvisna. Jerovšek ocenjuje, da mora vedno biti politična volja za pregon organiziranega kriminala in pranja denarja. Vinko Gorenak iz SDS je dodal, da imamo dve pravni državi.

Masleša: Sodna oblast je najšibkejša
Po mnenju predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše je sodna oblast najšibkejša od treh vej oblasti in že več let dežurni krivec za vsako stvar. Drugi dve veji oblasti bi po njegovih besedah morali ravnati tako, da ne bi "permanentno rušili pomena sodne oblasti".

Legitimnost sodstva bi lahko okrepili le, če bi okrepili odgovornost sodnikov, dodaja Masleša, saj so sodniki tisti, ki imajo v rokah vsa orodja za vodenje postopka.

Zalar: Gre za odprt postopek
Zalar je med razpravo poudaril, da se govori o odprtem postopku, saj sodišče zastaranja še ni ugotovilo. Pojasnila o omenjeni zadevi je zahteval že, ko je izvedel, da ji grozi zastaranje, in dodal, da je tožilec tisti, ki v takih primerih zastopa interese države, zato da z zanimanjem pričakuje poročilo vrhovnega tožilstva, ki bo pojasnilo tudi dejavnosti tožilstva.

Zalar je vrhovno sodišče zaprosil, naj sodiščem posreduje vprašalnik o ukrepih, ki jih predsedniki sodišč uporabljajo za preprečevanje zastaranja zadev. Vrhovno sodišče so zaprosili tudi za analizo zastaranj v zadnjih petih letih.

Sejo so zaprli za javnost, ker je imel poslanec SLS Franc Pukšič nekatere dokumente, ki jih ni želel pokazati pred javnostjo.