Skoraj osem milijonov evrov je država v zadnjih sedmih letih namenila zunanjim izvajalcem za pripravo zakonov in pravnih mnenj. Najpotratnejši so na ministrstvu za finance, kjer je ta znesek od leta 2004 presegel 1,5 milijona evrov, sledita prometno ministrstvo in ministrstvo za zdravje, kjer se stroški vrtijo okoli 1,2 milijona evrov.

Rešitve po naročilu

"Pri teh poslih se pojavljata dve težavi. Prva je visok znesek, ki se porabi zanje. Še bolj problematična pa je netransparentnost. S takim početjem se namreč izgubi zakonodajna sled. Ni jasno, kdo točno je zakon pisal in kdo oziroma kateri interesi so v ozadju določenih rešitev," je kritičen Goran Klemenčič, šef Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

Okoli 500 pravnikov, ki sodelujejo pri pripravi zakonodaje, je skupno zaposlenih na ministrstvih. Kljub temu velik del zakonov pripravijo zunanji sodelavci. Klemenčič opozarja na še eno tveganje: "Eni in isti ljudje zakone pišejo, o njih predavajo in jih pojasnjujejo. V določenem delu je problematika priprave zakonodaje ugrabljena."

Največji zaslužkarji

S pisanjem zakonodaje največ služijo na inštitutu za javno upravo ljubljanske pravne fakultete, ki ga vodita Rajko Pirnat in Senko Pličanič. Od leta 2004 so po naših izračunih iz proračuna dobili skoraj milijon evrov. Na vprašanja o sodelovanju z ministrstvi niso želeli odgovarjati. Na njihovi spletni strani smo lahko prebrali le, da "širša ekipa ekspertov šteje 20 strokovnjakov z različnih pravnih, ekonomskih in drugih strokovnih področij".

Na račun pravnega svetovanja za zunanje in šolsko ministrstvo je v zadnjih osmih letih slabega pol milijona evrov zaslužila tudi družba Praetor. Ivan Bohnec, ustanovitelj in direktor podjetja, je bil pred tem 12 let zaposlen v državni upravi, nazadnje kot podsekretar na centru vlade za informatiko (CVI), kjer je vodil sektor za javna naročila. Preator je sicer od leta 2003 za različne posle z državo prejel 3,5 milijona evrov. Bohnec na vprašanje, ali zaradi nekdanje zaposlitve lažje dobi posle z državo, odgovarja: "Samo okoli deset odstotkov prihodkov ustvarimo z državo. Z ministrstvom za javno upravo, kamor so integrirali CVI, pa sploh ne poslujemo."

"Zgled naj bo tujina"

Praksa je v tujini jasna, pravijo na KPK: "Celotnega zakona nikoli ne pripravlja en sam zunanji izvajalec, ampak so v okviru ministrstev vključeni v delovne skupine. Dejstvo je, da država nima vsega znanja, a svoja vrata bi morala odpreti bolj transparentno."

Komisija zato že pripravlja priporočila vladi (potrebna je zgolj sprememba njenega poslovnika), s katerimi bi radi povečali preglednost priprave zakonodaje. Predlagajo, da bi v vsakem zakonu pisalo, kdo je pri njegovem nastanku sodeloval, kateri so bili zunanji sodelavci in koliko so za to dobili plačano.