Pobudniki predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Srebrna nit so tri tedne pred rokom zbrali potrebnih 5000 overjenih podpisov volivcev in volivk, ki so potrebni, da za zakon vložijo v parlament. Podpise bodo kljub temu zbirali do zaključka roka, vključno 22. junija. "Izpričana množičnost državljanske podpore bo jasno sporočilo tudi odločevalcem v državnem zboru," pravijo predlagatelji.

"Predlog zakona se politično zlorablja"

Na Srebrni niti se niso odločili za to, da bi skušali. "Mnogo enostavneje bi bilo, če bi pridobili k podpisu katerega od poslancev, v tem primeru bi bil bil predlog zakona že v zakonodajnem postopku, začetek bi bil bolj enostaven, mnogo bolj pa bi bila negotova nadaljnja usoda, saj bi to pomenilo takojšnjo politizacijo. Ta se sicer že dogaja, zakon uporabljajo kot orodje za majanje te vlade," je na okrogli mizi o zakonu glede predčasnega kočanja življenja povedal soavtor predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Andrej Pleterski,

Okroglo mizo organizira Slovenska tiskovna agencija (STA) v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije (ZZS), na njej sodelujejo še član odbora za pravno-etična vprašanja pri ZZS Matjaž Zwitter, predsednica Slovenskega združenja paliativne medicine Maja Ebert Moltara in članica delovne skupine za paliativno zdravstveno nego in oskrbo pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Andreja Peternelj. Vsi trije zakonu nasprotujejo. "Sestava ena proti tri daje veliko več besede nasprotnikom zakona," je bil do organizatorjev kritičen Dušan Keber, soavtor predloga zakona. 

Javno tribuno na temo zakona o predčasnem končanju življenja prihodnjo sredo organizira tudi Zdravniška zbornica Slovenije, vendar nanjo predlagatelji zakona niso vabljeni. 

"Predlagatelji ne razumejo poslanstva zdravnika"

Zakonski predlog Srebrne niti omogoča pomoč pri prostovoljnem končanju življenja neozdravljivo bolnemu pacientu. Predlog končanja življenja ne omogoča v primeru akutnih duševnih motenj. Vključuje številne varovalke, med njimi obvezno mnenje psihiatra.

"Zakon je nastajal mimo zdravniške stroke. Boleče se mu vidi, da predlagatelji ne razumejo, kakšno je poslanstvo zdravnika in kakšna je njegova odgovornost," pravi član odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) Matjaž Zwitter. ZZS zakonu nasprotuje, nedavno pa so ocenili tudi, da je nabor situacij, ko bolnik lahko zaprosi za pomoč pri samomoru, preširok. "Kriteriji za bolnike, ki naj bi se kvalificirali za pomoč pri samousmrtitvi ali evtanazijo so napisani tako široko, da se lahko v njih najdejo skoraj vsi kronični bolniki in invalidi. Predlagatelji nam lažejo, da je namenjen samo terminalnim bolnikom, kar pa ni nikjer napisano. Prav tako pravijo, da zakon ni namenjen duševnim bolnikom. Piše samo, da ni namenjen akutnim duševnim bolnikom, kar pomeni, da bi se bolnik v začetni fazi demence, ko še lahko odloča o sebi, kvalificiral" pravi Zwitter. Pleterski je nato pojasnil, da demenca ni duševna bolezen. 

Pleterski je glede navedbe, da je zakon nastajal mimo zdravniške stroke pojasnil, da so se predlagatelji lani srečali s številnimi zdravniškimi združenji in da je na več sestankih sodeloval tudi Zwitter.

"Paliativno oskrbo podpiramo, ta je odločilnega pomena za veliko večino pacientov. Dejstvo pa je, da tudi najboljša paliativna oskrba ne more pomagati vsem, za tiste je zakon, kot ga prelagamo. Ne gre za alternativo, ali zakon ali paliativna oskrba, naš zakon je dopolnilo paliativni oskrbi," pravi soavtor predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Andrej Pleterski.

Izvajanje paliativne sedacije, ki povzroča smrt, brez nadzora

"Vso to doganje lahko še dodatno znižuje zaupanje v zdravnike. Zdravniki smo poklicani zato, da se z bolniki borimo, da se z njimi borimo, kolikor se da," meni Maja Ebert Moltara, predsednica Slovenskega združenja paliativne medicine. "Svojci nas že zdaj vidijo kot nekoga, ki lahko naredi kaj slabega. Razumeti moramo, kaj se v družbi dogaja," dodaja. "Zdravniki, ki vodijo slovenske zdravniške organizacije, razumejo vlogo zdravnika v obliki zaščitniškega, paternalističnega zdravnika. Zakon jim to vlogo odvzema in vprašanje je, ali bi bilo stanje, kot bi ga prinesel zakon, boljše od stanja, kot je zdaj," pa sprašuje Pleterski. Primarij Marjan Fortuna je pred tremi tedni povedal, da praksa glede predčasnega končanja stanja obstaja, ko bolnika nehajo zdraviti in mu "omogočijo dostojno smrt", vendar to odločitev sprejme zdravnik. "Zdravnik deluje po lastni presoji in nad tem ni nobenega nadzora," poudarja Pleterski.

Več sledi ...