“Socialni delavci na terenu poročajo, da je vse več in vedno mlajših otrok, ki imajo težave z duševnim zdravjem,” pojasnjuje Darja Kuzmanič Korva, sekretarka na Skupnosti centrov za socialno delo (SCSD), zato bi po njenih besedah rejniki potrebovali pomoč strokovnjakov tako iz zdravstva kot šolstva. “Rejniki se zadnja leta precej srečujejo z vzgojno zanemarjenimi otroki, ki nimajo mej, se spogledujejo z drogo ... A težko pridejo do psihiatrične oziroma psihološke oskrbe. Čakalna doba za otroka, ki ima takšne težave, ne sme biti pol leta.”

V prvi polovici oktobra bodo na vladi obravnavali predlog zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD), a predlog zakona na področje omenjenega problema ne posega.

“Pozabili so na otroke”

Tanja Ferlin, biološka mama dveh hčerk, ki obenem skrbi za štiri rejence, je pričakovala več predlogov in sprememb, ki se tičejo otrok. “Same spremembe v ZIRD mene osebno ne bodo prizadele, je pa zakon malo pozabil na naše otroke. Dogaja se, da ne vemo, kdo mora vložiti vloge za subvencionirano malico in vrtce; biološki starši ali mi. Moti me tudi to, da ne vemo, kam z otroki po 18. letu, če ne nadaljujejo šolanja in niso upravičeni do rejništva ter nimajo možnosti bivanja v zdravem okolju,” pripoveduje Ferlinova, hkrati pa opozarja, da ne more ničesar kupiti na obroke, ker je na njenem bančnem izpisku zapisano prihodek – rejnina: “Tudi otrok, ki je v rejništvu, potrebuje kakšno večjo stvar, kot je računalnik ali kaj podobnega.”

Pomisleki tudi na terenu

Darko Krajnc, predsednik Rejniškega društva Slovenije, pa opozarja na problem neplačila preživnin: “Dogaja se, da so izdani sklepi o plačevanju preživnine, a tega denarja otrok ali rejnik nikoli ne vidi, se pa zato lahko zmanjša oskrbnina, zdaj tudi za 50 odstotkov.” Na direktoratu za družino, ki ga vodi Ana Vodičar, odgovarjajo: “V predlogu novele ZIRD piše, da se oskrbnina zniža, če ima otrok svoje redne prihodke – če preživnine dejansko ne prejema, ne moremo govoriti o rednih prihodkih in se tako oskrbnina seveda ne zniža. Je pa v takih primerih treba sprožiti ustrezne postopke za izterjavo preživnine.”