Koalicija je v četrtek sklenila, da bo ministrstvo za notranje zadeve pripravilo popravke, ki jih bo koalicija uskladila tako da bo dosežen kompromis med namenom ministrstva, da zagotovi varnost, in skrbjo predsednika DZ Milana Brgleza, da se ustrezno upošteva ustavni in mednarodno pravni okvir. 

V besedilu, ki ga je pridobila STA, so med drugim nekoliko spremenili definicijo razmer, v katerih bi se ukrep, ki omejuje vstop tujcev v državo, sprožil oz. predlagal. Ob tem pa so zavrnili možnost dopolnila, ki ta ukrep veže na obstoj izrednega stanja.

Ukrep bi bil uveden zgolj v primeru ogroženosti javnega reda in notranje varnosti in še preden bi razmere zahtevale dejansko razglasitev izrednega stanja v skladu z 92. členom ustave, pojasnjujejo. Ob tem pa opominjajo, da če bi čakali tako dolgo z ukrepanjem, da bi prišlo do izrednega stanja, država sploh ne bi več mogla zagotavljati nobenih človekovih pravic.

Foto: M. K. Begunci na meji

MNZ: Novela ne pomeni zaprtja meja

Kot je ministrstvo zapisalo v spremnih pojasnilih, je vlada novelo predlagala, ker je to po njenem mnenju nujno potrebno za zaščito ustavnih vrednot in dobrin, saj "če je resno ogrožen javni red in notranja varnost, so ogrožene številne dobrine, ki jih varuje ustava - življenje, premoženje, osebna nedotakljivost in še kaj", pojasnjujejo na ministrstvu in ob tem dodajajo, da samo sprejetje novele zakona še ne bo imelo nobenih posledic, še zlasti ne bo pomenilo zaprtja meja za begunce, kot je moč razumeti poročanje nekaterih medijev.

• Še več kritik glede zakona o tujcih!

• Obsodbe iz tujine zaradi načrtovanega zakona o tujcih

• Zakon o tujcih: zapiranje meje, zavračanje beguncev, izgon ilegalcev

Koncept predloga novele zakona po njihovem prepričanju "temelji na predpostavki, da ne gre za razveljavitev človekovih pravic in za uvedbo izrednega stanja, ampak za omejitev človekove pravice do pribežališča v mejah 15., 32. in 48. člena ustave, saj bo Slovenija še vedno sprejemala določene ranljive skupine tujcev, hkrati pa bo zagotavljala vse pravice tistim osebam, ki imajo v Sloveniji že priznano mednarodno zaščito ali so pred uvedbo ukrepa zanjo zaprosili".

"Ne gre za kršenje konvencije"

Zavračajo tudi očitek o kršenju mednarodnih konvencij. Kot zatrjujejo na ministrstvu, "nobene konvencije ni mogoče razlagati tako, da bi od države zahtevala, da ogrozi svoj javni red in notranjo varnost, da torej ogrozi svoje vitalne dobrine, ki jih je dolžna varovati, kaj šele, da neposredno ogrozi celo obstoj države". Zato zavračajo mnenja, da bi država s sprejetjem takšnega zakona kršila mednarodne konvencije.

Prav tako menijo, da zakon ne krši načela nevračanja, kot ga definira Ženevska konvencija, "saj osebe, katerim se vstop lahko zavrne, prihajajo z ozemlja sosednje varne države članice EU. Države članice Evropske unije se skladno s protokolom k Amsterdamski pogodbi štejejo za varne države, temu pa sledi tudi ostala zakonodaja Evropske unije s tega področja".

Nov "približevalni" predlog dopolnil sicer to načelo zavaruje s tem, da bolj jasno določa, da se izredni ukrep uporablja, kadar v sosednji državi članici Evropske unije, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.

Upoštevali so tudi predlog, da se predvidijo individualni postopki, ki še omogočajo učinkovito izvajanje ukrepa.

Foto: EPA begunci, grčina

Spomnili na varovalke

Na ministrstvu opominjajo, da predlog novele zakona vsebuje varovalke. Ukrep naj bi se uporabljal le za tujce, ki bi prišli iz varne države, ne pa za mladoletnike, tiste, katerih življenje bi bilo ogroženo, tiste, katerih vrnitev bi pomenila mučenje, ali kadar je tujec družinski član tujca, pri katerem izvedba ukrepa ni mogoča zaradi zdravstvenega stanja. Ukrep se sprejme z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. 

dezurni@zurnal24.si