Državni zbor je sprejel novelo zakona o tujcih, ki predvideva, da lahko državni zbor s 46 glasovi podpore aktivira poseben ukrep, ki bi zaostril pogoje za vstop tujcev v državo. Predsednik državnega zbora Milan Brglez je podporo noveli odrekel. "Ne morem glasovati za zakon, za katerega menim, da krši ustavo in mednarodne pogodbe, ki jih je ratificirala Slovenija. Bojim se, da ta zakon uzakonja kršitve temeljnih človekovih pravic, ki so določene v naši ustavi," je dejal in izrazil bojazen, da bo imel sprejem takega zakona posledice za Slovenijo tudi na mednarodnem parketu.

Z novelo zakona o tujcih je vlada uzakonila možnost aktivacije posebnega ukrepa, s katerim bi v primeru zaostrenih migracijskih razmer omejili vstop tujcev v državo. Ob uveljavitvi tega ukrepa (člen zakona 10.a) policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop v Slovenijo, ne dovoli vstopa v državo. Tujca, ki nezakonito vstopi v državo in se na območju izvajanja ukrepov nahaja nezakonito, policija privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil.

Kdaj lahko policija zavrže prošnjo za azil?

Če tujec poskuša nezakonito vstopiti na mejnem prehodu ali je že nezakonito vstopil na ozemlje Slovenije iz sosednje države članice EU in izrazi namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, policija izvede identifikacijski postopek in ugotavlja njegovo identiteto.

Vendar policija njegovo namero podati prošnjo za azil zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici EU, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti glede azilnega postopka in pogojev za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. O pritožbah odloča ministrstvo za notranje zadeve, vendar pritožba ne zadrži izgona.

Kdaj izjema?

Kdo uvede izredni ukrep?

Novela zakona o tujcih predvideva, da mora za tak ukrep glasovati večina poslancev. Državni zbor bi o aktivaciji ukrepa odločal na predlog vlade, ta pa bi to predlagala, ko bi ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da bi bila lahko ali sta že zaradi spremenjenih razmer na področju migracij ogrožena javni red ali notranja varnost države. Ukrepi se sprejmejo za šest mesecev in se lahko podaljšajo. Območje izvajanja ukrepa ni natančno določeno. 

Kdaj se ukrep ukine?

Vlada bi mesečno poročala DZ o izvajanju ukrepa. Ko bi notranje ministrstvo ocenilo, da razlogov za ukrep ni več, bi to predlagalo vladi, ta pa državnemu zboru, ki izvajanje ukrepa zaustavi z večino glasov vseh poslancev. Prenehanje ukrepa lahko predlaga tudi najmanj deset poslancev. Svoje mnenje predstavi tudi Svet za nacionalno varnost.

O okoliščinah za aktivacijo oziroma prenehanje ukrepa vlada obvesti generalnega sekretarja ZN in visokega komisarja ZN za begunce ter Evropsko komisijo, v skladu s torkovim dopolnilom pa tudi generalnega sekretarja Sveta Evrope.

Toliko poslancev mora glasovati za uveljavitev ukrepa

Poslanci so podprli dopolnilo NSi, s katerim je za aktivacijo posebnega ukrepa dovolj 46 in ne ve tretjini glasov vseh poslancev.  

V opozicijski SDS so se zavzemali, da bi to lahko storila kar vlada sama, saj bi glasovanje o takem vprašanju v DZ lahko zelo zavleklo postopek sprejemanja te odločitve in bi prej nastopile izredne razmere, kot pa bi poslanci zaključili z razpravo. Podobno stališlče ima tudi poslanec SD Janko Veber, ki meni, da bi situacijo moral presojati Svet za nacionalno varnost in o tem svetovati vladi.

dezurni@zurnal24.si