Vlada je predlog novele zakona o dohodnini poslala v parlamentarni postopek v začetku maja, ali je primeren za nadaljnjo obravnavo, pa bdo poslanci odločili jutri. Finančni minister Andrej Šircelj je k podpori pozval z besedami, da z zvišanjem splošne olajšave tisti prihodki, ki so nujno potrebni za življenje, ne bodo več obdavčeni. "Gre za moralno in etično vprašanje, ali država obdavčuje dohodke, ki so nujni za preživetje," je dejal.

Zvišanje splošne olajšave

Po predlogu se bo splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljalo vsi zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zvišala z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. To za delavca z minimalno plačo že leta 2022 pomeni 160 evrov več, za delavca s povprečno plačo 260 evrov več in za tistega s trikratnikom povprečne plače 330 evrov več. Do leta 2025 se bodo te številke zvišale na 640 do 1320 evrov, je povedal minister.

"Bistvo je, da se bodo povečali neto dohodki ljudi,"pravi Šircelj in opozorja, da je pri nas obdavčitev dela v mednarodnih primerjavah nadpovprečno visoka.

Omenil je še druge predlagane novosti, kot so znižanje stopnje dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov z današnjih 27,5 odstotka na 25 odstotkov, davčna razbremenitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem ter seniorska olajšava v višini 1500 evrov za starejše od 70 let.

Nižanje davkov kot naložba v prihodnost

V poslanskih skupinah SDS, NSi in SMC predlagane spremembe podpirajo. "Eden izmed ključnih problemov konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je previsoka obremenitev plač. In to se s to spremembo zakona bistveno spreminja," je dejal Marko Pogačnik (SDS).

Monika Gregorčič (SMC) vidi znižanje davkov kot naložbo v prihodnost. S tem se bo omogočilo višje plače, več zaposlovanja, višjo raven porabe, višjo gospodarsko rast, je napovedala in izrazila prepričanje, da se bodo posledično tudi davčni prihodki vrnili oziroma na daljši rok presegli raven pred razbremenitvijo.

Še globji javni dolg

"Čas je, da se delo v tej državi izplača," je pozval Jožef Horvat (NSi) in tudi Marko Bandelli (SAB) je dejal, da si vsi, ki sedijo v parlamentu, želijo ljudem dati več. "A sprejetje tega zakona bo le še dodatno poglobilo javni dolg, ki že danes zaradi ravnanj te vlade vsakega Slovenca zadolžuje za skoraj 22.000 evrov," je opozoril. V SAB bodo zato glasovali proti.

Prav tako bodo proti glasovali poslanci NeP, LMŠ, SD, Levice in DeSUS, le v SNS se še niso odločili. Poslanec te stranke Jani Ivanuša je dejal, da so na splošno naklonjeni višanju plač Slovenkam in Slovencem, a da jih skrbijo posledice visokega izpada proračunskih prihodkov, zato bodo pred odločitvijo naredili še nekaj analiz.

Na nevarnost nepremišljene in neodgovorne fiskalne politike so opozarjali tudi poslanci preostalih opozicijskih strank. Ob dokončni uveljavitvi predlaganih sprememb leta 2025, torej tri leta po koncu mandata te vlade, bi imeli za skoraj 850 milijonov evrov manj javnofinančnih prihodkov, je povedal Jurij Lep (NeP). To se mu zdi preveliko tveganje za vzdržnost celotnih slovenskih javnih financ.

"Zdaj ni čas za razmetavanje denarja, sploh ne po tem, ko so nas zgolj neposredni stroški pandemije doslej stali 4,4 milijarde evrov in vsi vemo, da je velik del tega denarja izposojen," je dejal tudi Gregor Židan (SD).

Vlada sicer računa, da bo mogoče ta izpad nadomestiti z višjo potrošnjo in tudi Šircelj je dejal, da se bo izničil z uspešno gospodarsko rastjo in polno zaposlenostjo, a Igor Peček (LMŠ) je menil, da nam bosta v primeru podpore noveli zakona ostali le dve možnosti. Ti sta odpoved nekaterim že obstoječim proračunskim izdatkom ali pa nadaljnje zadolževanje za ukrepe, ki nimajo povezave z epidemijo, je posvaril.

"Gre za povečanje dohodkovne neenakosti"

Židan je tudi ugotovil, da predlagane spremembe pri dohodnini le navidez dajejo vsem, vendar največ ugodnosti ponujajo tistim, ki že sicer zaslužijo največ. Kot primer je navedel predlog seniorske olajšave, ki bo resnično spremembo pomenila le za tistih 21.000 upokojencev s pokojninami nad 1500 evrov.

Povečanje dohodkovne neenakosti med ljudmi v predlogu novele zakona vidijo tudi v Levici. Luka Mesec je izpostavil znižanje stopnje davka v najvišjem, petem dohodninskem razredu s 50 na 45 odstotkov ter neobdavčenje božičnice za direktorje.

V DeSUS noveli zakona nasprotujejo zaradi njenega učinka na prihodke občin. "Dohodnina je najpomembnejši vir financiranja občin," je dejal Robert Polnar in se začudil, da namerava vlada zmanjševati temeljni prihodkovni vir za financiranje bodočih potrebnih odhodkov lokalne samouprave. "Ocenjujemo, da so tako velike izgube davčnih prihodkov glede na javnofinančni položaj neprimerne," je pojasnil glas proti.