Če obstoječi prednostne pravice ne bodo izkoristili, bodo preostale delnice v drugem krogu prodaje ponudili javnosti.

Dokapitalizacija, ki je predvidena v višini 250 milijonov evrov, a nima praga uspešnosti, poteka z izdajo največ 2.155.173 novih navadnih kosovnih delnic z glasovalno pravico. Emisijska vrednost ene delnice je le malo nad knjigovodsko vrednostjo banke, ki je bila ob koncu lanskega leta pri 114 evrih.

V prvem krogu prodaje, ki se je začel 7. marca, so nove delnice največje slovenske banke lahko vplačali in vpisali obstoječi delničarji v višini prednostne pravice v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu banke, a le, če so imeli na dan 14. februar v lasti vsaj tri delnice NLB.

Država za, kaj pa KBC?
Država, ki ima v lasti 33,10 odstotka delnic banke, lahko v prvem krogu vpiše za 82,7 milijona evrov novih delnic, KBC kot 30,57-odstotna lastnica pa v vrednosti 76,4 milijona evrov. Med večjimi lastniki NLB so še Poteza Naložbe v stečaju ter Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba.

Država je izrazila namero, da bo izkoristila prednostno pravico do vpisa in vplačila ponujenih delnic, za ostale delničarje z več kot petodstotnim lastniškim deležem pa informacij v NLB nimajo. Neznanka je tudi odločitev belgijske KBC. V primeru, da se ne odločijo za dokapitalizacijo in bo država sama dokapitalizirala banko, se bo delež države zvišal na skoraj 58 odstotkov.

Namen dokapitalizacije je krepitev kapitalske trdnosti banke skladno s sprejeto strategijo skupine NLB za obdobje do leta 2015. Banka, ki se zaradi velikega obsega slabitev in rezervacij v luči slabih posojil sooča z visoko izgubo, je namreč kapitalsko nezadostno podprta, v aprilu pa bo nad njo izveden tudi vnovičen vseevropski stresni test.