V javnem sektorju so lahko prejeli oba dodatka

Časnik Finance razkriva, kdo vse je v času epidemije covid-19 prejel dodatke, bodisi za delo v rizičnih razmerah (po kolektivni pogodbi za javni sektor v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega) bodisi za nevarnost in posebne obremenitve zaradi epidemije (po interventnem protikoronskem zakonu v višini 35 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega). Prvi dodatek naj bi v državnih ustanovah dobilo več kot 22 tisoč zaposlenih, po interventnem zakonu pa nekaj manj kot 17 tisoč zaposlenih.

Kot so zapisali, je zaposleni v javnem sektorju lahko dobil oba dodatka, kar je zanj predstavljalo dodatno plačo za vsak mesec dela med epidemijo. Direktorji posameznih bolnišnic, zdravstvenih domov, domov za ostarele, ravnatelji šol, šefi policije, vojske, ministrstev in drugih državnih organov pa so odločali, kdo in do kolikšnih dodatkov je upravičen.

"Bili so precej radodarni"

Novinarji Financ so opazili, da so si "številni direktorji ter predstojniki, kot kaže, dali duška in bili pri odobritvi precej radodarni", sindikati pa so bili vseeno nezadovoljni, predvsem zaradi neenotne prakse, poleg tega je vlada odločila, da bodo dodatke za maj prejeli le delavci v zdravstvenem in socialnovarstvenem sektorju, izključili pa so šolstvo, policiste ter vojake.

A da so dodatke prejeli tudi tisti, ki niso bili posebej ogroženi ali preobremenjeni, je v intervjuju za Dnevnik priznal tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Izpostavil je primer zdravnika družinske medicine, "ki je sicer hodil v službo, a se vsakič zaklenil v ordinacijo, na spletu pa zapisal, da ima ambulantne ure, čeprav jih dejansko ni imel". Na to so ministra opozorile medicinske sestre.

Za nadzor je pristojna inšpekcija

Foto: Matej Povše za UKC LJ Covid-19, UKC Ljubljana Na ministrstvu za zdravje so novinarjem časnika Finance pojasnili, da imajo podatke o izplačilih le za državne ustanove, kar pomeni, da jih za primarne zdravstvene ustanove, kjer so ustanoviteljice občine, nimajo.

Skupno naj bi po podatkih ministrstva za zdravje zdravstvenim delavcem v državnih ustanovah izplačali 45,1 milijona evrov za dva meseca. Za preverjanje pravilnosti in zakonitosti izplačanih dodatkov je pristojna inšpekcija, so jim še povedali na ministrstvu za zdravje.

Po podatkih časnika Finance so največ t. i. koronakriznih dodatkov izplačali v UKC Ljubljana, skupaj 14,6 milijona evrov, pri čemer so za marec covid-19 dodatek izplačali 7.217 zaposlenim, za april pa 7.104, kar je okoli 85 odstotkov vseh zaposlenih. Skoraj enako število zaposlenih naj bi v obeh mesecih dobilo tudi drugi dodatek (po kolektivni pogodbi). V splošni bolnišnici pa naj bi zaposlenim izplačali za 776.650 evrov koronakriznih dodatkov – dodatek za marec je prejelo 478, za april pa 462 zaposlenih, drugi, covid dodatek je marca prejelo 37, aprila pa 84 zaposlenih.

Novinarji časnika Finance so ugotovili, da so dodatke zaposlenim izplačali tudi v ortopedski bolnišnici Valdoltra. Tam sicer opravljajo le nenujne operacije in preglede, ki jih med epidemijo niso izvajali, a so vseeno izplačali za 270.629 evrov koronakriznih dodatkov za oba meseca skupaj. "Tudi tam je večina zaposlenih dobila dodatek po kolektivni pogodbi (371 zaposlenih za marec in 334 za april), medtem ko so covid dodatek izplačali 33 oziroma 41 zaposlenim," so zapisali.

Koliko zahtevkov za dodatke so torej prejeli na ministrstvu za finance? Za marec naj bi jih prejeli za 38,2, za april pa za 36,8 milijona evrov, so odgovorili novinarjem Financ. Največ so jih prejeli s strani javnih zavodov, nekaj pa še s strani državnih organov in občin.

dezurni@zurnal24.si