"Zakaj sem v slabšem položaju kot izbrisani in bosanski varčevalci v Ljubljanski banki," se sprašuje naša bralka, ki je morala plačati davek na nepremičnine večje vrednosti. Ustavno sodišče je zakon razveljavilo, saj ni bil skladen z ustavo, a denarja ne bo dobila nazaj. Na odločbo se je sicer pritožila, ko je ministrstvo za finance njeno pritožbo zavrnilo, pa je davek plačala in ni vložila tožbe. 

Pri izbrisanih in varčevalcih zaukazali ureditev za vse

Na drugi strani bodo svoj denar dobili vsi varčevalci nekdanje Ljubljanske banke, tudi tisti, ki niso vložili nobene tožbe niti zahtevka za vračilo. Enako bodo do odškodnine upravičeni vsi izbrisani, enako tisti, ki so iskali pravico v dolgotrajnih sodnih postopkih, kot tisti, ki niso naredili ničesar. 
Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč od Slovenije zahtevalo, da na sistemski ravni uredi plačilo odškodnin za vse izbrisane in vračilo denarja vsem varčevalcem Ljubljanske banke. 

Naše ustavno sodišče nima take pristojnosti

Na drugi strani naše ustavno sodišče nima te možnosti. Ustava namreč določa, da lahko zakon le razveljavi, kar pa pomeni, da naša bralka ne bo dobila vrnjenega davka, čeprav je zakon, na podlagi katerega je morala plačati davek, neustaven. Razveljavitev namreč pomeni, da zakon ne velja od trenutka razveljavitve naprej, kar pomeni, da razveljavitev vpliva le na postopke, ki še niso zaključeni. 

Ustavno sodišče lahko odpravi (to pomeni z veljavo za nazaj, kot da nikoli niso obstajali) le druge protiustavne ali nezakonite predpise ali splošne akte, ne pa zakonov. 

O tem sploh ni bilo debate

"O tem, da bi omogočili tudi odpravo zakonov, ne le njihovo razveljavitev, nismo niti razmišljali, saj je to standard v Evropi," je pojasnil eden od piscev slovenske ustave Lojze Ude. "Zakoni urejajo mnoga razmerja med ljudi in njihova odprava bi lahko povzročila ogromno problemov. Gre tudi za to, da se ohranja avtoriteta zakonodajne oblasti," je še pojasnil Ude. 

janez.zalaznik@zurnal24.si