"Napak, ki se nam dogajajo, meteorologi ne tajimo. Zavedamo se namreč, da so neizbežne," priznavajo na Agenciji RS za okolje. "Namesto tega skušamo razumeti izvor napak in jih kar se da zmanjšati."
Razlogov za napačne napovedi je lahko več. Napake so lahko posledica netočnih opazovanj in začetnega stanja za izračun napovedi. "Že v tej fazi se pojavijo netočnosti meritev ali napake pri izmenjavi podatkov. Poleg tega začetnega stanja ozračja povsod ne poznamo dovolj dobro. Kjer meritev vseh pomembnih meteoroloških količin ni na razpolago, je treba stanje ozračja oceniti na podlagi oddaljenih opazovanj," pojasnjujejo.
Nadalje lahko težave povzročijo netočnosti v modelskih simulacijah. "Meteorološki model, kot je na primer naš ALADIN, na podlagi vhodnega začetnega stanja z reševanjem fizikalnih enačb simulira razvoj vremenskih spremenljivk v času. Tako nastane računska napoved. Čeprav model vsebuje večino poznanih vremenskih procesov, so nekateri opisani pomanjkljivo. To so predvsem procesi, povezani s pretvorbami med različnimi agregatnimi stanji vode, opisom oblakov in posledično z osončenjem ter razvojem lokalnih padavinskih sistemov. Model zaradi računskih omejitev vseh teh vremenskih procesov ne more simulirati v vseh podrobnostih. Napake, ki zaradi tega nastanejo, vplivajo na kvaliteto napovedi."
Pri napovedi vremena je treba upoštevati tudi informacije o tem, kaj v naše območje prihaja z robov. Te informacije morajo dobiti iz druge modelske simulacije, ki pokriva večje območje ali ves svet. "Na vreme pri nas že v nekaj dneh vplivajo procesi, ki so ob začetku napovedi precej daleč od nas in izven našega računskega območja. Tudi meteorološka informacija z robov je obremenjena z napakami, še posebej zaradi slabše ločljivosti globalnih modelov."
Najmanjša napaka vodi v neuporabno napoved
"Lastnost mnogih geofizikalnih sistemov, kot je ozračje, je nelinearnost. S tem matematičnim izrazom opisujemo lastnost, da še tako majhne spremembe v začetnih podatkih sčasoma privedejo do zelo velikih razlik v napovedih (t. i. pojav metulja). Tako vsaka najmanjša napaka po nekem času neizogibno vodi v neuporabno napoved," pojasnjujejo na Arsu.
Teoretični doseg uporabne napovedi je okrog 14 dni. Za obdobje, daljše od 14 dni, lahko meteorologi napovedujejo le prevladujoče vzorce vremena. Nemogoče pa je napovedati vreme in vremenske pojave za posamezen dan.
Potem je tu še človeški dejavnik
Tudi človeški dejavnik predstavlja določeno tveganje za pravilnost napovedi. "Preden napoved pride do uporabnika, jo lahko povzame (dežurni) meteorolog prognostik. Ta ima poleg pri nas izračunanih napovedi na voljo tudi rezultate drugih globalnih in regionalnih modelov. Med njimi običajno obstajajo večje ali manjše razlike. Naloga prognostika je prepoznati vremenske procese v modelu ter na podlagi poznavanja omejitev modelov in lokalnih značilnosti vremena izbrati najbolj verjeten scenarij ter to informacijo na razumljiv način posredovati v javnost. Seveda je tudi ta ocena subjektivna in s tem lahko nenatančna."
100-odstotne napovedi ni
Vremenske napovedi se z uvajanjem novih meritev in izboljšav v modelih postopno, a vztrajno izboljšujejo. Nesmiselno pa je pričakovati, da mora biti vremenska napoved 100-odstotno pravilna. "Teoretična meja napovedljivosti torej še ni dosežena, še posebej ne pri nas, kjer se zaradi kompleksne geografske lege večje napake občasno pojavljajo že v prvih dneh napovedi. Poleg tega se izkaže, da se vsaka investicija v natančnejši izračun vremenske napovedi zelo hitro povrne v obliki raznoraznih prihrankov v gospodarstvu in družbi nasploh," dodajajo na Arsu.