Dohodnino mora doplačati, ker prejema 48 evrov pokojninske rente iz tako imenovanega drugega stebra. Ta namreč ni oproščena dohodnine, povedano natančneje, polovica rente je oproščena dohodnine, polovica pa se prišteje skupnim dohodkom v celem letu, od katerih se obračuna dohodnina.

Pri upokojencih se od izračunane dohodnine odšteje upokojenska olajšava v višini 13,5 odstotka odmerjene pokojnine, a se v primeru, če ima upokojenec še kakšne druge prihodke, ta ne upošteva v celoti, ampak le v deležu, ki ga ima pokojnina v celotnih prihodkih.

V konkretnem primeru našega bralca, ki je lani prejel 7600 evrov pokojnin in 290 evrov rente (polovica prejete rente), ki je v informativnem izračunu dohodnine vpisana v rubriki 1109 Drugi dohodki iz delovnega razmerja, je pokojnina 96 odstotkov vseh prihodkov. Izračunana dohodnina je 220 evrov, izračunana olajšava pa več kot tisoč evrov (1026), se lahko upošteva le pri 96 odstotkih izračune dohodnine, zato mora doplačati 8,80 evra.

Zaradi dohodnine je izračun manj pregleden

"Ko sem se upokojil, so mi rekli, da je renta do 160 evrov neobdavčena," nam je še povedal bralec. To drži in ne drži. Od rente, ki je nižja od 160 evrov, se med letom ob izplačilu ne odtegne akontacija dohodnine, renta (oziroma pol rente) pa se konec leta prišteje k drugim prihodkom in se od nje plača dohodnina.

"Podpiramo prizadevanja, da je renta v celoti oproščena plačila dohodnine in ne zgolj za polovico, kot velja sedaj. Oprostitev plačila dohodnine pri renti bi pozitivno vplivala in bi zagotovo bila dodatna vzpodbuda pri odločanju za varčevanje," pravijo v Modri zavarovalnici.

Lani je pokojninske rente prejemalo 27.196 prejemnikov, odtegnjene je bilo 1,2 milijona akontacije dohodnine.

"Zagotovo bi bilo v prihajajoči pokojninski reformi smiselno celotno rento razbremeniti dohodnine, saj bi to dalo jasen signal s strani države, da spodbuja to obliko varčevanja. Prav tako bi to poenostavilo same izračune rent in jih naredilo veliko bolj pregledne, saj ne bi bilo treba upoštevati akontacije dohodnine, kar bi bilo zelo dobrodošlo in bi zagotovo prispevalo k popularizaciji te oblike varčevanja," so prepričani v Pokojninski družbi A.

"V večini primerov obdavčitev ne presega 10 odstotkov, zagotovo bi bilo za prejemnika rente bolje, da bi bila pokojninska renta v celoti neobdavčena," pa pravijo v Skupni pokojninski družbi.

Ministrstvo za finance: iz te moke ne bo kruha

A na ministrstvu za finance menijo, da je sistem obdavčitve dohodka iz naslova pokojninskih rent ustrezen, saj so davčne olajšave že predvidene. Premije za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki jih za delavca plačuje delodajalec, se delavcu ne prištejejo v davčno osnovo, torej so neobdavčene, podjetje pa si lahko s plačanimi premijami zniža davčno osnovo za davek na dobiček. Če premije vplača delavec sam, se mu za vplačani znesek zniža dohodninska osnova. Poleg tega se od dohodkov pokojninskih skladov ne plačuje davek na dobiček, od vplačanih premij, ki jih plača delodajalec, pa ni treba plačati prispevkov. Poleg tega je renta polovično oproščena dohodnine, enkratno izplačilo privarčevanega zneska pa ne (celoten odgovor z navedbo zakonskih členov objavljamo spodaj).

"Države v okviru svojih davčnih politik različno pristopajo k urejanju dodatnega pokojninskega varčevanja in lahko z namenom spodbujanja tovrstnega zavarovanja določajo čas obdavčitve tudi samo v eni od faz sistema, torej v fazi vplačevanja premij, v fazi doseganja dohodkov pokojninskega sklada ali v fazi izplačevanja dohodkov iz tovrstnega zavarovanja. V Sloveniji nastopi obdavčitev v zadnji fazi, torej v trenutku izplačila, pri čemer se spodbuja izplačevanje pokojninskih rent prek njihove ugodnejše davčne obravnave, saj se v davčno osnovo se všteva samo 50% rente, medtem ko se na splošno davek od dohodka v prvih dveh fazah ne plačuje. Iz analize, ki jo je opravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), izhaja, da je tak sistem obdavčitve mednarodno primerjalno dokaj običajen," so še sporočili z ministrstva za finance.

_____________

Predvidene davčne olajšave za pokojninsko varčevanje in rente

· premije PDPZ, ki jih delodajalec vplačuje za delojemalca, se do določene višine ne vštevajo v davčno osnovo delojemalca, oziroma lahko rezident za premije PDPZ do določene višine zmanjša svojo letno davčno osnovo za odmero dohodnine (2. točka 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 in 1. odstavek 117. člena ZDoh-2);

· delodajalcu, ki vplačuje premije PDPZ v korist delojemalcev, se prizna zmanjšanje davčne osnove/davčna olajšava v določeni višini (65. člen ZDoh-2 in 58. člen ZDDPO-2);

· od dohodkov pokojninskih skladov, ki zbirajo in upravljajo sredstva iz naslova PDPZ, se ne plača davek od dohodkov pravnih oseb (61. člen ZDDPO-2);

· premije PDPZ, ki jih vplačuje delodajalec za delojemalca in ki se ne vštevajo v davčno osnovo delojemalca, so oproščene plačila prispevkov za socialna zavarovanja (1. odstavek 50. člena ZZVZZ, 10. člen ZSDP-1 in 135. člen ZUTD, vsi v povezavi s 3. odstavkom 144. člena ZPIZ-2);

· v davčno osnovo za odmero dohodnine od izplačila odkupne vrednosti premoženja, vplačanega v načrt PDPZ, v enkratnem znesku, se všteva celotno izplačilo, v davčno osnovo od pokojninskih rent iz naslova omenjenega zavarovanja pa le 50% dohodka (3. odstavek 42. člena ZDoh-2).

janez.zalaznik@zurnal24.si