Pristopi predsedniških kandidatov se mi ne zdijo tako zelo drugačni, kvečjemu izstopa samo Borut Pahor (SD), ki je izbral nekoliko manj ortodoksen način pridobivanja soglasij volivcev, ko se je spustil v čevlje preprostih ljudi in upa, da ga bodo razumeli kot enega izmed njih in vzljubili, začetek kampanje komentira docent za socialno filozofijo in filozofijo zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. "Ne vidim, da bi mu drugi sledili. Enkrat je Milan Zver (SDS) sicer kosil travo, a to še ne pomeni, da je sistematično dan za dnem stopal v vlogo delovnega človeka. Še vedno je ohranil neko distanco in nastopa, kot politiki običajno nastopajo."

Foto: Twitter Milan Zver med košnjo Danilo Türk je na nek način antipod Pahorju. Ohranja dostojantvo aktualnega predsednika, kar mu potez, podobnih Pahorjevim, ne dovoljuje. "Mislim, da je tukaj tudi njegova osebnost, ki mu narekuje, naj se tega ne loteva. Je akademski profesor z dolgoletno diplomatsko kariero v tujini in temu primerno se vseskozi vede," pravi Pribac.

Klasični moški kandidati

Po raziskavi Delo Stik se je na četrto mesto zavihtela kandidatka Monika Malešič, torej na prvo mesto med kandidati, ki so bolj ali manj veliki večini Slovencev neznani. "Njej je uspel neke vrste mali preboj iz anonimnosti, ki je, glede na anketo, pritegnila nek manjši odstotek ljudi, sem pa prepričan, da se ne more vmešati v resen boj za vstop v drugi krog, kaj šele za končno zmago, vendar se ji je s svojimi, gotovo omejenimi sredstvi uspelo prebiti v sfero pozornosti širšega občinstva," svoj pogled pojasnjuje naš sogovornik.

Zlasti ženska populacija si želi, da bi bila med kandidati, ki so klasični moški kandidati, vsaj ena resna kandidatka in nagrada je nekaj odstotkov podpore. Nihče od njih ne more stopiti v žensko kožo, pojasnjuje Pribac, ki pa se mu zdi zanimivo, da je Pahor v svoji kampanji kot prvo izbral delovno mesto, ki ga zasedajo predvsem ženske – v tekstilni industriji.

Možnosti manj znanih kandidatov

"Anketa je pokazala, da kandidatka Fani Eršte konsenza ni dobila, mislim pa, da bodo vsi kandidati lahko odigrali določeno vlogo pri profiliranju končne izbire volivcev med tremi vodilnimi, ko bodo obravnavani vsi enako na predvolilnih soočenjih. Takrat bodo s svojo pojavnostjo, s tem, kar bodo rekli, in temami, ki jih bodo odprli, ponudili mogoče boljšo osnovo temu ali onemu kandidatu. Postavili se bodo proti enemu od njih kot nekdo, ki nima česa izgubiti."

"Začelo se je jahanje varčevalne vneme"

Pribac pričakuje, da nobeden od treh najresnejših kandidatov ne bo začel z očitki drugim, kvečjemu se bodo tako spopadali sami med seboj oziroma bodo ti kandidati svoje puščice uperjali v tri resne kandidate, kar tudi že počnejo, ko govorijo o tem, kdo bo za večji odstotek znižal stroške predsedniškega urada. Gre za to, "kdo bo ponudil večjo devalvacijo predsedniške funkcije, kar upam, da mu volivci ne bodo nasedli. Če predsednika hočemo imeti, mu moramo dati okvirje normalnega delovanja," opozarja.

Kaj sploh dela predsednik?

Vloga predsednika je podpirati, spodbujati, opozarjati, ima neke moralne pristojnosti in zelo malo operativnih nalog. "Nasprotno pa zaradi neposredne izvoljenosti uživa velik ugled in njegova beseda zelo veliko šteje. Ko je politika neodločna, razcepljena in je razmerje sil v politični areni blizu popolnega zravnovesja, on s svojim glasom to premakne v eno ali drugo stran," še pojasnuje Pribac.