Več sto tisoč staršev se najbrž vsako leto sprašuje, kako naj uveljavljajo olajšavo, še večji problem so tisti, ki se o tem sploh ne sprašujejo in tako državnemu proračunu puščajo več denarja, kot bi bilo treba. Kot smo izračunali pred časom, je pri treh otrocih in dveh povprečnih plačah razlika med dobrim in najboljšim načinom uveljavljanja olajšave več kot 540 evrov.

Na finančni upravi pravijo, da analize, koliko staršev ne izkoristi optimalno olajšave za vzdrževane družinske člane, nimajo. "Tudi sicer ni enoznačnega odgovora, kaj pomeni »optimalna« olajšava za VDČ. Lahko je optimalna olajšava za posameznega zavezanca (starša), ni pa optimalna na primer za oba starša skupaj. Morda je optimalna za oba starša skupaj, ampak je zelo neoptimalna za vzdrževanega družinskega člana, ki je na primer študent s svojimi dohodki in zaradi tega ni upravičen do splošne olajšave. Posebna olajšava za VDČ namreč ni obveznost, temveč pravica, ki se ne prizna avtomatično (kot se primeroma splošna olajšava), ampak jo lahko (poljubno) uveljavlja zavezanec za dohodnino pod pogojem, da so izpolnjeni zakonsko predpisani pogoji glede upravičenosti uveljavljanja in do priznavanja navedene olajšave," pojasnjujejo.

V letu 2018 je olajšavo za vzdrževane družinske člane koristilo dobrih 340 tisoč ali 22 odstotkov zavezancev, ki so z olajšavami prihranili 1,3 milijarde evrov. Le v enajstih odstotkih je bil znesek olajšave razdeljen med več zavezancev, pravijo na ministrstvu za finance.

Ali bi finančna uprava lahko izbrala najugodnejši način uveljavljanja olajšave za starše, ki bi si to želeli in jo za to pooblastili? "To bi bilo zelo težko izvedljivo, predvsem pa nemogoče za vse vrste sorodstvenih razmerij vzdrževanjih družinskih članov, ker pomeni, da ne bi bili vsi zavezance v enakopravnem položaju. Pred časom smo o tem sicer že razmišljali, vendar smo zelo hitro naleteli na številne ovire, ki preprečujejo takšno implementacijo v praksi. Menimo tudi, da bi s to aktivnostjo že posegali na področje davčnega svetovanja. Problem, ki smo ga zaznali, je ravno v tem, o čemer pišemo v odgovoru na prvo vprašanje. Prav tako Finančna uprava RS ne razpolaga z vsemi potrebnimi podatki, saj za posamezne nujno potrebne podatke za pravilen izračun in delitev posebne olajšave za VDČ sploh ne obstajajo uradne evidence , kot je primeroma podatke o tem, kdo je zavezan za plačevanje preživnine ter podatki o znesku dejansko plačane preživnine, evidenca oseb, ki so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev ipd. Težave bi nastale tudi pri pravilnem določanju (članov) družin, kjer starši ne živijo (več) skupaj (razvezani starši, izven zakonske skupnosti). Vsi zavezanci tudi niso pripravljeni med seboj »optimizirati« te olajšave. Možne negativni odzivi bi bili tudi glede upoštevanja s strani zavezancev medletno uveljavljene navedene olajšave pri izplačevalcu dohodkov , saj bi v primeru spremembe (skrajšanja) obdobja uveljavljanja te olajšave z naslova najoptimalnejšega obdobja uveljavljanja posebne olajšave za VDČ prišlo pri teh zavezancih pri letnim poračunu do doplačil dohodnine," so nam odgovorili na finančni upravi.

Finančna uprava ne sme biti davčni svetovalec

"Glede pooblastila finančni upravi, da za zavezance izbere najugodnejši način uveljavljanja olajšave pojasnjujemo, da je temeljna naloga Furs pobiranje davkov (odmera, nadzor, izvršba). Pri tem Furs v skladu z načelom gotovosti, seznanjenosti in pomoči, zavezanca za davek, ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, opozori, katera postopkovna dejanja lahko opravi za izpolnitev obveznosti in uveljavljanje pravic. Davčni organ pa ni in ne sme biti davčni svetovalec v smislu opravljanja svetovanja o izpolnjevanju davčnih obveznosti kot poslovne dejavnosti," opozarjajo tudi na ministrstvu za finance.

Družinska dohodnina bi partnerju z manj prihodki vzela ekonomsko neodvisnost

Zanimalo nas je še, kaj menijo o družinski dohodnini. SDS je namreč v predvolilnem programu predlagala družinsko dohodnino. To pomeni, da bi partnerja lahko izbrala, da se davek odmeri njunim skupnih prihodkov. Zdaj sta namreč precej drugače obdavčena, če ima eden 800, drugi pa pa 2200 evrov plače kot če imata oba po 1500 evrov plače, čeprav imata v obeh primerih tri tisoč evrov prihodkov.

"Družinska obdavčitev ima pozitivne in negativne posledice. Negativne predvsem pri osebah, ki imajo nižje dohodke in se jim na ta način lahko tudi odvzema ekonomska neodvisnost. Vendar pa določeni elementi družinske obdavčitve v Sloveniji že obstajajo, in sicer prav preko sistema davčnih olajšav za vzdrževane družinske člane," pravijo na ministrstvu za finance. Družinske dohodnine sicer ni v koalicijski pogodbi.

janez.zalaznik@zurnal24.si