"Kar se tiče karantene, obdobje karantene določa inkubacijska doba bolezni. Če v tem obdobju človek ne zboli, potem smo varni," pojasnjuje vodja strokovne skupine Bojana Beovič. 

"Inkubacijska doba je za covid-19 14 dni, takšno karanteno imamo za visokorizične kontakte. Za potnike pa imamo sedemdnevno karanteno, a jo zaključimo s testom. Tako ujamemo čas, ko okuženi še ne zboli, a se virus že izloča in dosežemo več kot 95, tudi do 97 odstotkov vseh primerov. Kadar gre za primer visokorizičnega kontakta s potrjenim bolnikom, to ne pride v poštev, saj je verjetnost, da bo zbolel, veliko večja. V teh primerih je karantena 14-dnevna," je pojasnila. 

To smo se naučili iz žarišč okužb v domovih za starejše 

"Ugotavljamo, da je bila smrtnost v DSO-jih med okuženimi v primerjavi z vsemi svetovnimi poročili izjemno nizka, tega smo zelo veseli, bali smo se, da bo situacija bistveno slabša. Tehta se, kaj je večja škoda, zadnje navodilo je, da se primarne primere, torej prve tri, preseli, jaz mislim, da se jih mora preseliti, a če se ljudje res ne strinjajo, naj ne bo obveza," je povedala Beovičeva.

"Obstaja možnost, da se jih za nekaj dni preseli v bolnišnico, da se v domu organizirajo cone za ločevanje zdravih, bolnih in tistih, ki še čakajo na test. Potrebna je organizacija domov, kjer bo možno izvajati izolacijo. Pričakujemo, da bo epidemija še trajala in da se bo znova zgodil vdor v dom. Ko smo se organizirali, smo v vseh domovih z izjemo enega zadeve hitro omejili," je še dodala. 

"Morda bi lahko petina stanovalcev, tisti, ki so najbolj zdravi, šla v druge kapacitete, na primer hotele ali toplice, da bi dom lahko organiziral izolacijske cone. Slišati je bilo, da se stanovalci domov s tem sicer niso najbolj strinjali," je še dodala. 

dezurni@zurnal24.si