Čeprav smo še daleč od končnega cilja, ko bo letna statistika ostala prazna, pa veseli, da v primerjavi s časi osamosvajanja na naših cestah vsako leto preživita za dva razreda otrok več, prav tako je veliko manj poškodovanih.
Slovenija je na področju varovanja otrok in mladostnikov v prometu v zadnjih 25 letih opravila nadpovprečno delo. Leta 1990 je bila čelada celo na mopedu še nekaj neobveznega, kolesarska čelada stvar posmeha, otroški sedež nekaj nedoumljivega. Leta 1990 je na slovenskih cestah umrlo kar 61 otrok, poškodovanih jih je bilo kar 1.677.
Čeprav je vsaka izguba otroškega življenja še toliko bolj boleča, je v uteho dejstvo, da se črna statistika v zadnjih letih giblje pod petimi smrtmi, hudo poškodovanih mladoletnih udeležencev je okoli 60. Najpogosteje so otroci in mladostniki v prometni nesreči udeleženi kot potniki v vozilih, torej za nesrečo niso sami odgovorni. Šele nato sledijo kot pešci in kolesarji. Najbolj ogrožena je kategorija do sedmih let in med 15 ter 17 leti, največ nesreč, v katerih so udeleženi otroci in mladostniki, pa se zgodi popoldan.
Sprememb ne bi bilo brez ljudi
Napredek na področju varnosti otrok tako kot tudi sicer na področju varnejših cest ni prišel sam od sebe. Prelomne točke so se zgodile z večkrat posodobljeno in modernejšo zakonodajo, ki je predpisala uporabo otroških sedežev v avtomobilih in kolesarskih čelad za mlajše od 14 let.
Precej se je zmanjšala družbena toleranca do hitrosti in alkohola ter povečala kultura voznikov do varovanja šibkejših udeležencev v prometu. Gradile so se steze za pešce in kolesarske poti ter varnejša križišča, vozniki so dejansko pričeli zaznavati prehode za pešce in ustavljati pred njimi.
V urbanih okoljih in še posebej v okolici šol so se uvedle cone z omejitvijo prometa, veliko večja pozornost pa je danes varnosti v prometu namenjena tudi v procesu šolskega izobraževanja. Slovenija je bila zlasti v letih med 1998 in 2007 med najagresivnejšimi evropskimi državami pri zmanjševanju nesreč z udeležbo otrok.
Po podatkih agencije za varnost v prometu (AVP) Slovenija danes na ravni evropskih držav dosega nadpovprečen rezultat glede varnosti otrok. Zadnja primerjava, ki velja za leto 2012, je pokazala, da Slovenija na milijon ljudi v prometnih nesrečah izgubi 1,5 otroka, medtem ko je povprečje 1,8. V Romuniji je ta delež kar 4,9, v Belgiji 3,4, v Avstriji 1,7. Najbolj varni so bili po podatkih za 2012 na Islandiji, Cipru (brez izgubljenega otroka!), Irski in Veliki Britaniji.
V Sloveniji statistično najbolj varni avti za otroke
In še en zanimiv podatek, ki dokazuje na pozitivne premike. Poročilo Euro NCAP iz letošnjega marca navaja, da so bili v primerjalnem letu 2013 v povprečju novi slovenski avtomobili med vsemi članicami EU najvarnejši glede doseženih točk za varovanje otrok. Organizacija ocenjuje več vidikov: varnost otroka v primeru čelnih in bočnih trkov, glede kompatibilnosti nekega avta za različne otroške sedeže in glede enostavnosti in varnosti vpenjanja zadrževalnega sistema - otroškega sedeža.
Lahko bi bilo še bolje!
Možnosti izboljšav je v Sloveniji še zelo veliko tudi na drugih področjih, kaže poročilo Child Safety Report Card, ki navaja podatek, bi bilo mogoče s primernimi ukrepi preprečiti še vsaj za tretjino nesreč z udeležbo otrok. Pri tem poročilo opozarja predvsem vlado in pristojne urade, da bi morali narediti več za promocijo in vključitvijo dobrih praks v nacionalne, regionalne in lokalne politike.
Poročilo nadalje ugotavlja, da so jasne povezave med povečano udeleženostjo otrok v nesrečah v tistih okoljih, kjer so socialnoekonomske razmere slabše, kjer je slabše stanje igrišč in tudi cestne infrastrukture, zato poziva vse odločevalce v Sloveniji, naj implementirajo akcijske načrte, kako bolje zaščititi predvsem otroke iz revnejših okolij.
dezurni@zurnal24.si