Na referendumu o noveli zakona o zakona o družini in družinskih razmerjih je glasovalo 620.261 oz. 63,48 odstotka volivcev. 391.818 ali 63,48 odstotka jih je bilo PROTI, 225.428 ali 36,52 odstotka pa ZA spremenjeni zakon.

Če rezultate včerajšnjega referenduma primerjamo z rezultati izpred treh let, ko smo se na referendumu odločali za ali proti družinskemu zakoniku, ugotovimo, da je volilna baza volivcev, ki so glasovali za zakonik, ostala približno enaka, medtem ko je proti zakonu glasovalo več kot sto tisoč volivcev več kot proti zakoniku marca leta 2012. 

Na referendumu o družinskem zakoniku je glasovalo skupaj 518.207 ali 30,31 odstotka vseh volilnih upravičencev. 233.268 ali 45,45 odstotka jih je glasovalo za družinski zakonik, 279.937 ali 54,55 odstotka pa jih je bilo proti. 

Strateško učinkovita kampanja opcije PROTI

"Med podporniki zakona ni ključne razlike, govorimo o istem volilnem telesu, medtem ko je opciji proti, katere jedro je še vedno okoli 300 tisoč volivcev, uspelo prepričati dodatnih sto tisoč ljudi," pravi analitik javnega mnenja Andraž Zorko s podjetja Valicon. "Ta opcija je kampanjo strateško gledano vodila zelo učinkovito, s strani civilne iniciative. Na podlagi rezultatov izpred treh let so vedeli, da nimajo dovolj glasov. Uspela je s sporočilom, če poenostavimo, da bodo starim staršem jemali otroke in jih dajali istospolnim partnerjem."

Foto: Žurnal24 za otroke gre Koalicija, ki je sprejela zakon, se po besedah Zorka na ta sporočila ni ustrezno odzvala. "Ni ga zagovarjala, ampak ga je prepustila Združeni levici, ki je bila iniciatorka zakona," poudarja Zorko. "Leva opcija ni uspela mobilizirati volilnega telesa, kot ga ji uspe v primeru, ko je potrebno v zadnjem trenutku premagati Janeza Janšo. Vladne stranke se niso angažirale, kot bi se morale, glede na to, da je bil to njihov zakon. Vprašanje je, zakaj tega niso storile. Nekdo je očitno precenil, da ne bo dobro, če se vlada postavi na stran zakona. Niso hoteli tvegati, vlada je imela en teden pred referendumom eno najnižjih podpor, SMC-ju je podpora spet padla. Na volišča je šla prava levica in 230 tisoč ljudi je skrajna meja, ki jo lahko doseže."

Koalicija se je distancirala

Kampanjo je tako vodila Združena levica, ki je po svojih stališčih precej skrajna stranka. "Imamo okoli 200 do 300 tisoč ljudi, ki bodo vedno prišli na referendum in bodo glasovali za zakon, ki izenačuje neke pravice," razlaga Zorko. "To je prava slovenska levica. To, kar smo včeraj doživeli, je realno razmerje med tradicionalno krščansko desnico in resnično levico na drugi strani. Zakaj desnica na volitvah skoraj nikoli ne zmaga? Ker obstaja vmes volilno telo, ki mu jaz pravim 'kvazi levica' in se aktivira samo takrat, ko je Janša na oblasti ali v poziciji, da lahko na oblast pride. To je edini motiv. Ali pa pravice, ki se neposredno tičejo njih, npr. pri referendumu o malem delu. Pravice drugih jih ne zanimajo, lahko bi ji rekli tudi sebična levica. Volivci SMC oz. vladne koalicije bi lahko razmišljali tudi takole: 'Izvolili smo vas, da vladate namesto nas, zdaj pa pričakujete, da se opredelimo namesto vas.' In so ostali doma."

Foto: Anže Petkovšek ZA Slovensko telo je po besedah Zorka sicer še vedno bolj levo kot desno, na primerih, kot je bil včerajšnji referendum, pa vidimo, kako in kdaj se aktivira. "Če bi bil sedaj Janša na oblasti, bi zaradi žice gotovo imeli proteste proti oblasti," kot primer izpostavlja Zorko. "Tako jih pa še vedno nimamo, čeprav se problem tiče več ljudi, kot se zdi na prvi pogled."

"Družabno" zaželeni odgovor

Zenel Batagelj, prav tako iz Valicona, izpostavlja nov fenomen t. i. "družabno" zaželenega odgovora. "Lep del gotovih zagovornikov referenduma je ostal doma," piše Batagelj. "To malo diši po fenomenu družbeno zaželenega odgovora, ali morda bolje družabno zaželenega odgovora. Družabno zaželeno je, da se udeležiš referenduma, dejansko pa se ga ne udeležiš."

irma.hus@zurnal24.si