Zakaj je Janša zapel in zaplesal, ko so bili v nedeljo zvečer objavljeni
volilni rezultati?

“Ne gre toliko za to, da je plesal Janša; on je bil v šoku in sploh ni vedel, kaj bi počel sam s sabo. Plesal je njegov najožji volilni štab,” pojasnjuje teoretski psihoanalitik Roman Vodeb.

Fenomen sprevračanja

“Gre za znamenit fenomen, za tako imenovano sprevračanje v svoje nasprotje v povezavi s tako imenovano reakcijsko formacijo. Gre za dva egoobrambna mehanizma, ki neizmerno žalost in bes obračata v svoje nasprotje, torej veselje, ki pa je bolj površinsko in navidezno. Vnaprej investirana psihična energija v zmago je ob porazu ostala neporabljena oziroma neizkoriščena. Namesto da bi se porabila za veselje ob zmagi, se je sprostila v obliki navideznega veselja, torej v plesanju, čeprav bi se moral ves volilni štab v resnici zjokati ali pa popeniti od jeze,” razlaga Vodeb in nadaljuje: “Neizmerno žalost in nepopisni bes so egoobrambni mehanizmi skrili, ga reakcijsko oziroma refleksno pretvorili v svoje nasprotje, torej v hlinjenje veselja v obliki poplesavanja, petja, pozitivnega skandiranja, samohvaljenja. Med vsemi privrženci SDS se je ob razglasitvi rezultatov zgodil čustveni šok, v katerem so tudi misli ubirale nore poti scenarijev – od tega, da je treba Janšo zamenjati, do opcije vnovičnih predčasnih volitev. SDS, njenim političnim veljakom in samemu vodji, se je zgodila vnovična simbolna kastracija, ki je niso pričakovali, in to boli bistveno bolj, kot če bi bil poraz pričakovan,” končuje
Vodeb.