Predsednik vlade Janez Janša je v torek v parlamentu napoved, da vlada išče rezerve, da pomaga "nekaterim, ki so najbolj prizadeti, še posebej sto tisočim upokojencem z nizkimi pokojninami, ki dodatno v teh časih mogoče še bolj kot spomladi čutijo draginjske pritiske in nasploh situacijo, ki jo imamo glede vseh omejitev zaradi korone. In iz tega vidika iščemo tudi notranje rezerve glede tega, da se zagotovijo dodatna sredstva, da se vsaj za tiste najbolj, za tisto najbolj prizadeto kategorijo lajšajo socialne posledice epidemije," je povedal Janša.

V njegov kabinet smo poslali vprašanja, zakaj predsednik vlade meni, da je upokojenci sodijo med tiste, ki jih je epidemija najbolj prizadela, a so nam namesto odgovora poslali izjavo, ki jo je Janša dal v parlamentu.

Upokojencem se prihodki zaradi epidemije niso čisti nič znižali, celo obratno, konec aprila so vsi, ki imajo manj kot 700 evrov pokojnine, glede na višino pokojnine dobili solidarnostni dodatek od 130 do 300 evrov.

Kdor nima avta in ne more v službo, je ob pol plače

Za primerjavo: kdor je zaradi zaprtja šol doma na varstvu otrok, dobi nadomestilo 80 odstotkov plače, v primeru tisoč evrov visoke plače, bo ob približno 200 evrov in dodatke za prevoz in malico.

Še hujši primer izpada dohodka: kdor nima avtomobila in zaradi prekinitve delovanja javnega prevoza ne more v službo, mu pripada le 50 odstotkov plače (v nobenem primeru pa ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače, torej 658 evrov bruto).

Se spomnite moje razprave ob prvem PKP-ju, kjer ste velikodušno – in seveda noben ni želel takrat odgovoriti – namenili denar, katerega noben ni znal razložiti za kaj in zakaj to potrebujejo, upokojencem in študentom?

Jani Möderndorfer, LMŠ

Drug primer, cvetličarna, ki jo je vlada zaprla, je morala rezano cvetje, ki je bilo na zalogi, vreči v smeti, enako je morala narediti gostilna s hrano, ki je bila na zalogi, podjetja, ki so bila zaprta, so morala še naprej plačevati najemnine. Reševanja teh problemov se je vlada lotila šele v šestem paketu protikoronskih ukrepov.

Janša govori o draginji, podatki pravijo drugače

Janša je v nagovoru parlamentu izpostavil, da upokojenci z nizkimi pokojninami zdaj mogoče še bolj kot spomladi čutijo draginjske pritiske. A podatki statističnega urada govorijo drugače. Življenjske potrebščine so se oktobra v primerjavi z lanskim oktobrom celo pocenile za 0,1-odstotka. Hrana se je res podražila za 3,6 odstotka, oblačila so se pocenila za 2,1 odstotka, za 0,3 odstotka je bilo cenejše tudi blago in storitve iz skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, v kategoriji zdravstvo so se cene zvišale za 1,4 odstotka.

A tudi če je imel v mislih rast cen hrane, pokojnine so se januarja zvišale za 3,2 odstotka, decembra pa se bodo zvišale še za dva odstotka, kar je več kot petodstotno zvišanje, torej občutno več, kot se je podražila hrana. Poleg tega so upokojenci tako kot vsi drugi polnoletni državljani letos dobili turistični bon v višini 200 evrov.

Upokojenci z nizkimi pokojninami so seveda v zelo težkem socialnem položaju, a se ta zaradi epidemije, vsaj v primerjavi z vsemi, ki so ostali brez velikega dela dohodkov, ni bistveno poslabšal.

Na kakšen način se je socialni položaj upokojencev poslabšal, smo želeli izvedeti od Zveze društev upokojencev Slovenije, ki v okrog 500 društvih združuje skoraj četrt milijona upokojencev, a na naša vprašanja niso odgovorili.

Največ starejših podpira SDS

Starejši so zelo disciplinirani volivci. Na zadnjih državnozborsikh volitvah leta 2018 je bilo kar 37 odstotkov vseh volivcev starejših od 60 let. To je več kot vsi volivci od 18 do 45 let skupaj, kažejo podatki Državne volilne komisje.

Po analizah Mediane je na zadnjih volitvah SDS podprlo največ volivcev v starostni skupini nad 65 let, kar 28 odstotkov vseh je glasovalo za SDS (za drugo LMŠ le 13 odstotkov).

Tudi sicer ima SDS med volivci veliko starejših, skoraj tretjina vsej njihovih volivcev je po analizah Mediane starejša od 65 let. Za primerjavo, med volivci NSi je takih le 19 odstotkov, pri Desusu jih je polovica, pri SAB pa 37 odstotkov.

SDS je sicer kot zmagovalka volitev največ glasov pobrala v vseh starostnih skupinah, a je bila v najmlajši (18 do 24 let) razlika bistveno manjša kot v najstarejši, SDS je podprlo 20,5 odstotka mladih, naslednjo Levico pa 16,3 odstotka.

Predsednik vlade je nedavno lepo povedal, da javno mnenje ni pomembno, ter da so politiki izvoljeni in odgovorni svojim volivcem. 

janez.zalaznik@zurnal24.si