Pri prodaji stanovanj v Celovških dvorih se je DUTB odločila, da bo zbirala zavezujoče ponudbe in stanovanje prodala kupcu, ki bo za stanovanje ponudil največ, če bosta dve ponudbi enaki, pa bo stanovanje dobil tisti, ki bo prej oddal ponudbo. 

Z dražbo cene stanovanj povprečno zvišali za 23 tisoč evrov 

Pri odprodaji treh stanovanj v središču Ljubljane je Javno stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) sredi oktobra prav tako zbiral zavezujoče ponudbe, a je nato vsem, ki so jih oddali in prišli na odpiranje ponudb, omogočil še, da so svojo ponudbo zvišali. Šlo je torej za neke vrste pogajanja oziroma dražbo med tistimi, ki so oddali zavezujočo ponudbo. JSS MOL je pri odprodaji treh stanovanj v začetku oktobra iztržil 69 tisoč evrov več kot so znašale najvišje zavezujoče ponudbe, kar je 23 tisoč evrov več za vsako stanovanje. Tudi pri odprodaji treh stanovanj sredi junija, so zaradi pogajanj po odpiranju zavezujočih ponudb iztržili skoraj 70 tisoč evrov več. 

Če bi lahko toliko več za vsako stanovanje ob naknadni dražbi iztržila DUTB, bi to pri prvem paketu 56 stanovanj pomenilo dodatnega 1,4 milijona evrov, pri prodaji vseh 226 pa več kot pet milijonov evrov več. 

Na DUTB se bojijo špekuliranja in nelegalnega dogovora med kupci

Foto: Anže Petkovšek ljubljana 23.03.11, Celovski dvori, povacan kriminal, vlomi, tatvine, preprodaj Zakaj DUTB ne bo po prejemu zavezujočih ponudb med ponudniki ne bo izvedla še dražbe? "Vaše vprašanje je na mestu," so odgovorili in dodali, da so v DUTB izboru načina prodajnega postopka namenili veliko tehtne presoje. "Podrobno smo preučili prednosti in slabosti obeh možnih pristopov in se glede na specifike prodaje stanovanj v Nokturnu in Celovških dvorih odločili za pristop odprtih vrat 45 dni z oddajo zavezujočih ponudb odločili zato, ker je ob zagotavljanju enake transparentnosti prijaznejši do kupcev, časovno bolj optimalen, konkurenčnost postopka, ki omogoča višje ponudbe glede na izhodiščno ceno, pa je večja. Tak pristop tudi zmanjšuje možnosti za procesne pritožbe ter druge zaplete," pojasnjujejo. 

In kakšne bi bile slabosti naknadne dražbe med zainteresiranimi ponudniki? "Pri pristopu, ki ga omenjate, ni zanemarljivo vprašanje, ali bo kupec, ki ve, da bo po oddaji zavezujoče ponudbe imel tudi možnost dražbe, v zavezujoči ponudbi res ponudi svojo najvišjo ceno. Lahko namreč špekulira, da drugih ponudb za določeno stanovanje ne bo in mu ne bo treba višati ponudbe na dražbi. Hkrati obstaja tudi tveganje nelegalnega dogovora med kupci, ki so vabljeni na dražbo. Vse navedeno pa zmanjšuje možnost maksimiranja kupnine, kar je primarna naloga DUTB," so pojasnili. 

Na mestnem stanovanjskem skladu, kjer so v vsakem krogu prodaje odprodajali le tri stanovanja, teh težav sicer niso imeli. 

Ali raje zbirata ponudbe ali izvedeta dražbo, smo vprašali dva stečajna upravitelja. "Izbira postopka je odvisna od vrednosti nepremičnine, njene tržne zanimivosti in tudi, koliko drugih opravil je še v stečaju. Če želiš stečajni postopek hitro zaključiti in če pričakuješ, da bo precej zanimanja, je dražba dobra odločitev. Nad določeno vrednostjo se morajo ponudbe zbirati vsaj dva meseca," pravi stečajni upravitelj Janko Maček, ki na javni dražbi prodaja prostore Kmetijsko gozdarske zadruge Logatec.

Mešetarji se najpogosteje pojavijo pri nezavezujočih ponudbah

"Pri nepremičninah, kjer je manj interesa, je lahko test tudi zbiranje nezavezujočih ponudb, pa potem dodatna pogajanja. Tu je problem, ker za oddajo ni treba vplačati varščine, lahko se zgodi, da se pogajaš, pa potem ne pride do sklenitve pogodbe, pri tem postopku se najpogosteje najdejo kakšni mešetarji," pravi.

Tretjino ljudi na dražbi prevzamejo čustva

Na vprašanje, koliko ljudi na dražbi zanesejo čustva in ponudijo več, kot bi doma v miru napisali v zavezujočo ponudbo, pa je Maček ocenil, da je takih kar do tretjina. "Odvisno od premoženja in koliko si ga želijo, ampak se kar pogosto zgodi, da je pri kom na dražbi želja prevelika," je dejal. 

Slabih izkušenj z dražbami nima, zgodi se sicer, da kdaj kupnina ni plačana, a v tem primeru v stečajni masi ostane varščina. 

Pošteno, ker kupec ne ve, koliko bodo ponudili drugi

Aleksander Šimon, ki v stečaju Gramiza zbira zavezujoče ponudbe za pet stanovanj v Dolu pri Ljubljani, pa prisega na zbiranje ponudb. 

"Praviloma prakticiram zbiranje zavezujočih ponudb, zdi se mi, da je to najbolj pregleden in pravičen postopek, saj kupec ne ve, koliko bodo ponudili drugi. Zdaj, ko je zanimanje za nepremičnine večje, vedno dobim ponudbo, ki je vsaj deset do 15 odstotkov višja od izhodiščne cene," pravi in dodaja, da je na dražbah vedno več špekulativnih kupcev, zavezujočo ponudbo pa praviloma odda, kdor kupuje zase. 

janez.zalaznik@zurnal24.si