Splošna olajšava, to je znesek, od katerega ni treba plačati dohodnine, je že od leta 2013 enak, nespremenjene so tudi druge olajšave in davčna lestvica. Slovenec s povprečno plačo je zaradi tega na leto 92 evrov na slabšem, kdor ima dvakratnik povprečne plače in dva otroka, pa je na leto "oškodovan" za 268 evrov. 

Z letom 2013 (začetek učinkovanja z davčnim letom 2014) je bilo odpravljeno avtomatično usklajevanje olajšav in davčne lestvice z rastjo cen življenjskih potrebščin. Do takrat se so se olajšave in davčna lestvica vsako leto zvišale za toliko, kot so se novembra v primerjavi z letom prej zvišale cene življenjskih potrebščin.

"Ta sistem usklajevanja je bil nato nadomeščen s spremenjenim sistemom, z upoštevanjem drugačnih kriterijev in dodatnih pogojev. Kot varovalni mehanizem in upoštevaje tudi cilje ekonomske politike vlade se je ohranilo obvezno usklajevanje, če koeficient cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za mesec avgust tekočega leta v primerjavi z mesecem avgustom prejšnjega leta po podatkih statističnega urada preseže 1,03," pojasnjujejo na ministrstvu za finance.

Inflacija v vsem tem obdobju ni nikoli presegla treh odstotkov, kolikor je potrebno za samodejno uskladitev. Znašala je -0,4, -0,3, 0, 1,2 in 1,8 odstotka, ministrstvo za finance pa se tudi nikoli ni odločilo, da bi prostovoljno zvišalo olajšave. To bi pomenilo nižje prihodke od dohodnine.

"V času od odprave avtomatičnega usklajevanja davčnih olajšav in dohodninske lestvice uskladitev še ni bila opravljena, saj je bilo v tem obdobju zabeleženo minimalno dvigovanje cen življenjskih potrebščin, v določenih letih je bilo celo zaznati negativno rast. To pomeni, da bi morala vlada davčne olajšave in lestvico za odmero dohodnine celo znižati, s čimer bi, ob upoštevanju rasti plač, neposredno vplivali celo na dodatno obremenitev zavezancev," pravijo na ministrstvu za finance.

To, da se lahko sami odločajo, se jim zdi bistveno bolj ustrezno

Ob tem velja opozoriti, da so se pokojnine v tem času po podatkih s spletne strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije uskladile šestkrat, nikoli, tudi v času, ko se je BDP krčil, ko so se plače zniževale in ko so se cene življenjskih potrebščin znižale, pa se nikoli niso uskladile tako, da bi se znižale.

"Upoštevajoč vse navedeno ter ob ciljih ekonomske politike ni bilo razlogov oziroma ni niti razloga za uporabo možnosti obveznega usklajevanja davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine. Glede na navedeno lahko potrdimo, da je veljavni način usklajevanja davčnih olajšav in dohodninske lestvice, ki poleg enega kriterija, to je rast cen življenjskih potrebščin, upošteva tudi ekonomsko politiko vlade bistveno bolj ustrezen," so prepričani na ministrstvu za finance.

Pri povprečni plači zdaj 92 evrov na slabšem

Če bi veljal še stari način usklajevanja, bi bila po naših izračunih splošna olajšava danes ob upoštevanju znižanja v primeru deflacije 144 evrov višja kot je, če bi v teh letih ostala enaka in se ne bi znižala, pa bi bila 171 evrov, kar je dobrih pet odstotkov višja, kot je zdaj. 

Ker se olajšave in meje razredov ne usklajujejo, nekdo s povprečno plačo plača na leto 92 evrov dohodnine več, je pokazal naš izračun. Pri izračunu niso upoštevani vzdrževani družinski člani. Nekdo, ki ima dva otroka in plačo v višini dveh povprečnih (3352 bruto), je zaradi neusklajevanja olajšav in davčnih razredov vsak mesec dobrih 22 evrov na slabšem, na leto pa je "oškodovan" za 268 evrov.

Pri več kot 840 tisoč zaposlenih znesek, ki ga zaradi tega pobere država, ni zanemarljiv, koliko znaša, je nemogoče izračunati, gotovo pa gre za več deset milijonov evrov. Če bi imeli vsi zaposleni povprečno plačo in nič vzdržvanih druzžinskih članov, bi neuskladitev olajšav in davčnih razredov državi prinesla in delavcem odnesla več kot 70 milijonov evrov.

janez.zalaznik@zurnal24.si