Čeprav kodo, ki označuje davčno potrjen račun, pričakujemo na vseh računih, pa vendarle obstaja nekaj izjem, ki pa jih ne določa novi zakon, ampak so bile že po prej veljavni zakonodaji.

Nakup vozovnic možen celo brez računa

Mednje na primer sodi prodaja vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice). Vozovnice se namreč v skladu s pravilnikom o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost uvrščajo med tiste izjeme, kjer izdaja računov sploh ni potrebna, če davčni zavezanec podatke o prodaji blaga zagotovi s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno.

Poleg urbanomatov, kjer je možen nakup vozovnic, pa so izjema pravzaprav vsi avtomati - kavomati, mlekomati ...

Kot pojasnjujejo na Finančni upravi RS, v takem primeru tako tudi ni potrebna uporaba davčnih blagajn oziroma obveznosti potrjevanja računov.

Za parkirnino je potreben račun, a identifikacijska oznaka ni potrebna

V primeru, da zavezanec preko avtomata prodaja storitev, na primer plačilo parkirnine, je račun potrebno izdati, a ga ni potrebno takoj posredovati finančni upravi v potrditev.

Davčnemu uradu morajo zavezanci v desetih dneh od dneva izdaje računa poslati podatke o tem računu. Davčni urad bo naknadno poslanim podatkom o računu dodelil  enkratno identifikacijsko oznako računa in jo poslal zavezancu nazaj kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu.

Foto: Žurnal24 Davčno potrjevanje računov Kdaj računa ne potrebujejo celo branjevke?

Vsi kmetje, ki so zavezanci za DDV, imajo registrirano dopolnilno dejavnost ali prodajajo izdelke drugih kmetov, morajo račune potrjevati.

Če pa prodajajo izdelke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki so obdavčene pavšalno, po katastrskem dohodku, dohodek pa se ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali normiranih odhodkov ter katastrski prihodek vseh članov kmečkega gospodinjstva v enem letu ne presega 7.500 evrov, se temu lahko izdajanju računov povsem izognejo. Kmet mora sicer prodajo opraviti neposredno pri končnem potrošniku, na primer s prodajo na tržnici, stojnicah ali prodajo od vrat do vrat.