"Letos dobavitelji (živilska podjetja, kmetje) živil za tradicionalni zajtrk niso mogli zagotoviti z donacijo, ker se zaradi pozebe, toče in predvsem suše soočajo z močno zmanjšanim pridelkom medu, sadja, krme in žit, prav tako pa na živilska podjetja in kmetije vpliva gospodarska kriza." Tako ministrstvo za kmetijstvo in okolje odgovarja učiteljici, ki v javnem pismu Brošure ne bodo nasitile lačnih otrok sprašuje, kako naj lačnim otrokom deli samo zloženke.

Lansko leto donacije

Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ) so lansko leto pripravili na podlagi donacij živilskih podjetij in kmetij ter tako na vrtce in osnovne šole dostavili več kot 19.000 kg kruha, 2.600 kg masla, 53.600 litrov mleka, 3220 kg medu in 32.000 kg jabolk. "Vrednost živil je bila ocenjena na preko 100 tisoč evrov, medtem ko je bila s strani trgovca zagotovljena tudi distribucija živil po celi Sloveniji," pojasnjujejo na ministrstvu. Ker pridelovalci in živilska podjetja živil letos niso zagotovila, se je medresorska delovna skupina, ki je letos koordinirala projekt, šolam predlagala, da projekt TSZ izvedejo iz sredstev za šolsko prehrano v skladu s svojimi zmožnostmi. Vrtci in šole so se tako za izvedbo zajtrka odločili prostovoljno.

Učiteljico je sram

Učiteljica je pred otroci v zadregi. "Ne vem, kako prepričljiva bom jutri v razredu, ko jim bom delila brošure in jih poskušala prepričati, naj jedo zdravo in kupujejo lokalno. Ne vem, kolikim se bodo cedile sline ob mojem pripovedovanju, kako mora izgledati tradicionalni zajtrk - na sliki," piše v pismu. "Jaz bi raje, da bi ga občutili v želodcih. Vsekakor me bo sram in ne vem, če bom lahko tiho," dodaja in se sprašuje, koliko lačnih otrok bi lahko nahranili z denarjem, ki so ga porabili za tiskanje.

30 tisoč evrov za promocijo

Na kmetijskem ministrstvu odgovarjajo, da stroški za plakate, 200 tisoč zloženk in 180 tisoč magnetkov znašajo okoli 15 tisoč evrov, prav toliko pa še oglaševanje v časopisih in na radiu. "Pri projektu TSZ ne moremo primerjati aktivnosti, kot obveščanje javnosti o pomenu hrane, kar je namen projekta, s tem, da se otrokom za enakovreden znesek nakupi živila," poudarjajo in pojasnjujejo, da so ukrepi v tem primeru usmerjeni dolgoročno na izboljšanje situacije v podjetjih in kmetijah, ter imajo številne pozitivne učinke, kot je povečanje števila delovnih mest s spodbujanjem lokalne predelave hrane, ne samo na enkraten obrok zajtrka otrok v letu. Dodajajo pa tudi, da bodo prihodnje leto projekt poskusili izpeljati na način, kot je bil v osnovi zasnovan, torej na podlagi donacij ponudnikov.